Sprehod po gozdu me je navdal z občudovanjem veličine
dreves. Tako so mogočna. Tako so lepa. Ne glede, kakšna so, prekrasna so. Vsako
je čudovito zase.
Točno to smo mi. Vsak čudovit zase. Vsak prelep na svoj
način.
Smo v gozdu, a nismo del gozda. Gozd je del nas. vseeno smo
na prvem mestu veličastno polno bogato razkošno drevo od znotraj in navzven.
Čas je, da dajemo to lepoto, da jo delimo s svetom.
Tako lep bor sem videla. Več borov. Tako lepo lubje so
imeli. Prav čutila sem njihovo moč, kako segajo po soncu z najvišjimi vejami.
Tako mi ne nehajmo segati po sijaju, lepoti, luči in
svetlobi. To nas hrani. To polni našo dušo in duše vseh okoli nas.
Bolj, ko se obračamo k soncu, bolj sence ostajajo za nami.
Ne vem, kje sem to slišala, ampak je čista resnica.
Zato bodi pristna. Bodi pristen. Zaslužiš si srečno
življenje.
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen popoln srečen izviren
igriv sončen poln zabaven navihan igriv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: čarobnost je tu zdaj! Samo čuti jo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar