Mislim, da ne cenim dovolj! Saj vem! Imam vse! Pa saj je na
sploh tako, da je vse poskrbljeno. Ali da sem preskrbljena. Kako čudne besede! Nič
mi ne manjka!
Kaj pa jaz delam?
Najdem stvari, ki pa bi lahko bile boljše in se potem sekiram
zaradi njih. Malenkosti. Drobnarije. Nič kaj takega!
Lahko pa se navadim drugače!
Kaj pa gre odlično?
Kaj pa mi je vešč na meni?
Kaj pa mi je všeč na drugih? In jih potem gledam skozi to!
Kaj pa gre v pravo smer?
Pomembno je, da iščem dobro. ker kar iščemo, to ponavadi
najdemo. Kot bi rekli, tudi dlako v jajcu, če je treba.
Pa ni treba!
Kaj si želim imeti prav, ali biti srečna?
Kaj mi je bolj pomembno?
Seveda si želim biti srečna! To izberem vedno! Če me zdaj
vprašaš! Če na pa sigurno trmoglavim pri svojem.
Ampak zdaj vem. Lahko izberem srečo! Lahko izberem sebe. Lahko
izberem, da se počutim dobro! lahko izberem, da bom uživala, ne glede na vse.
Pa še nekaj bi mi zdaj Kojc rekel, če bi bil tukaj. Si našla
mir s tem? Ali čem drugim? Kaj je tvoj mir in zaupanje?
Sem. našla sem mir. Sem kje sem. zdaj to sprejemam. In grem
z veseljem naprej!
Še vedno so pa moje navdušenje sestavljanke! Zdaj pa mi gre
kar dobro! verjetno sem sestavila komaj tretjino! Pa kaj! Tako se začne! In komaj
čakam, da gremo naprej! Seveda si želim, da sestavljam naprej! In jo tudi bom! Prav
čarobno je košček za koščkom videti, kaj nastaja. Vsak košček je čisto
nelogičen. Verjetno so jih dali preveč ali premalo! Ko pa najdem košček, ki
točno pristaja v drugega, to pa je čisti užitek!
Tako je verjetno v življenju. Lahko tiščimo noter stvari, ki
mogoče niso prave za nas. ampak, ko pa je prava stvar, pa se prilega popolno!
Ljubek sijoč čaroben izjemen razkošen dan!
Cmok!
P.S.: Čudovita si! Čudovit si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar