Pa preveč. Pa tako malo!

Hmmm, sem v Zagrebu. Na kavi. Kaj je prav, da sem šla samo na kavo?

Prav je. ker se tako počutim. Čisto prav je. Čutim, da sem rabila samo to.

In zdaj pišem. In sem rabila samo to.

Saj mi je fajn.

Boljše, da ne napišem, kaj sem delala včeraj. Veš kaj. Omaro sem si pospravila. Na minimum. Kaj šteje sedemkrat manj? Ali vsaj petkrat manj?!

Koliko vsega!

Preveč!

No, zdaj ima moja omara prostor dihati. Res.

Kako sem bila presenečena, koliko stvari imam. Kar malo otožna. Kaj vse sem želela zapolniti s tem nakupovanjem? Saj vem, da se je doglo nabiralo, ampak vseeno…

Bila sem prav malo otožna.

Vem, imam veliko omaro zase. Petdelno, visoko do stropa. Vse sem napolnila. No, ne vse. Skoraj vse. Zdaj pa je prazna. Skoraj.

Danes je bilo prav zanimivo, ko sem videla, kaj si naj oblečem. Rada imam raznolikost. Rada imam barve. Pa vseeno. No, bomo videli, kako se bo to obneslo!

Definitivno želim bolj premišljeno nakupovati. Nekaj, kaj mi je res pri srcu. Nekaj, kar imam res rada. Nekaj kar me res veseli.

Se nadaljuje... ni pa tisoč nadaljevanj... verjetno!

Ljubek sijoč srčkano pristen unikatno pocukrano lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te objema z ljubeznijo. Čutiš to čarobnost!?

P.P.S.: Malo navdiha . . . Brandi Carlile - The Story  https://youtu.be/o8pQLtHTPaI

P.P.P.S.: Malo navdiha . . . https://youtu.be/qj7WtthGE3o