seveda!
Potem je to to!
To je moje navajanje, da sem vse, kdo sem.
Se lahko počutim dobro, celo odlično, ne glede, kaj se
dogaja?
Seveda se lahko!
Uh, kako dobro kavo pijem! Vesela sem. To pa mene osrečuje.
Kako bi se to po slovensko reklo… kaj ni celo pregovor na
to!? ali vsaj rek!?
Hudič je v podrobnostih.
In oziroma ali domače povedano, tako kot je danes moderno, v
drobnem tisku.
Kaj pa so malenkosti?
Dobra kava. Če lepo začnem dan, kako pa lahko sploh kaj gre
narobe?!
Včeraj sem spoznala spet nekaj iz Kojca! To vam moram
povedati! Ali moram to vaditi, zato vam moram to spet povedati!
Vsi smo del prasile. Ali Univerzuma. Čakaj! Spet ta beseda! No,
pustimo besede. Po Kojcu je prasila.
In naš višji jaz je vsemogočen in vseveden v svojem delčku
prasile. Torej!
Torej!
Torej!
Intuicija!
Poslušanje svojega srca!
To je naš višji jaz, ki ima večjo sliko, posebej za nas,
vodi k temu, kar si želimo. Kar je dobro za našo rast ali za izboljšanje našega
življenja!
Uhhhhh!
Če bi tako lahko zaupala! Saj lahko zaupam! Samo ko pa vem,
da neke stvari moram, če prav mi višji jaz pravi, da se bo vse uredilo!
Čakaj! Kaj pa če bi zaupala in bi vseeno delala, kar moram,
dokler se nova priložnost ne pokaže? Pa je potem to zaupanje. Pol po moje z ego
perspektive in pol po višjem jazu. Saj tako vem, kdo bo zmagal in kdo bo imel
prav. Oh!
No tu pa se zakomplicira.
Jaz bi! Eh, pa ko šmirgla moj mali jaz in ego, naj srce
vodi! Kaj bo bo! Saj več kot umreti ne morem! In če bom, je tudi to klic
višjega jaza k moji celovitosti. To pa je zaupanje!
Ljubek unikatno lep srčkan prisrčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Vse je samo za nas! Uživajmo!
Ljubek unikatno lep srčkan prisrčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Vse je samo za nas! Uživajmo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar