Vse in vsi
so se z mopedi vozili. Pa do avtobusa, pa do odbojke, pa do diskoteke spodaj v
vasi.
Ja seveda sem si popolnoma predstavljala sebe na mopeku. Brn brn gremo. In seveda ati - moja dobra vila - mi je uresničil željo. Še lažje kot moped – avtomatik. Končno bom mobilna. No tu se pospeši, tu se zaustaviš…
Brnnnnnnnn in že sem bila pri sosedih. Pa saj ni bilo hudega. Noht na roki so mi dol utrgali, malo sem se res zataknila za ograjo. Tu so me še na blag način učili, da vse ni za vsakogar.
In potem je v mojem življenju veljal rek, tudi počasi (peš) se daleč pride. In tako me zdaj isto učijo, ko iščem službo. Plača minimalna, nadure niso plačane, moraš pa biti tam; stremimo k temu, da se dopust izkoristi, ampak ni veliko verjetnosti…
Naučila sem se, da ni vse za vsakogar in definitivno iščem naprej. Počasi se daleč pride – četudi peš. No zdaj vozim kolo.
Ja seveda sem si popolnoma predstavljala sebe na mopeku. Brn brn gremo. In seveda ati - moja dobra vila - mi je uresničil željo. Še lažje kot moped – avtomatik. Končno bom mobilna. No tu se pospeši, tu se zaustaviš…
Brnnnnnnnn in že sem bila pri sosedih. Pa saj ni bilo hudega. Noht na roki so mi dol utrgali, malo sem se res zataknila za ograjo. Tu so me še na blag način učili, da vse ni za vsakogar.
In potem je v mojem življenju veljal rek, tudi počasi (peš) se daleč pride. In tako me zdaj isto učijo, ko iščem službo. Plača minimalna, nadure niso plačane, moraš pa biti tam; stremimo k temu, da se dopust izkoristi, ampak ni veliko verjetnosti…
Naučila sem se, da ni vse za vsakogar in definitivno iščem naprej. Počasi se daleč pride – četudi peš. No zdaj vozim kolo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar