Najlažje se mi je posvetiti sebi tako, da se povežem z naravo. No, posvetiti sebi, povezati nazaj s svojo pristno naravo. To bi mi bilo izjemno. Mi je izjemno. Sprehod je moja terapija.
V naravi res dobim
navdih.
Včeraj so se me
držale neke težke misli. Potem pa sem, že po nekaj časa hoje, opazila, kako
listje lepo elegantno pleše na vejah. Kar na glas sem se nasmejala! Pa kaj se
sekiram! Sploh! Tako ali tako ne pomaga! Bolj bom sproščena, lažje bom videla
in uresničila rešitev. Saj tudi mir ne pomaga, ampak je občutek čisto drugi.
Moja vibracija je čisto druga.
Opazila sem to
listje. Potem pa takoj čipko megle v ozadju, ki je bila nežna kulisa. Droben
kapljice na vejah. Vse je postalo v trenutku moje pozornosti čarobno. Samo
ustavila sem se in spremenila pogled. Že vse skozi je bilo tam. Že vse skozi me
je čakala narava, da opazim njeno lepoto in jo vsrkam vase. Samo trenutek
zavedanja me je sprostil in mi pokazal čarobnost vsega, kar je okoli mene.
Bilo je fantastično. Božansko.
Samo en prelomen
trenutek pozornosti in vse skrbi od prej so se stalile kot nepomembne. Ni bilo
več teže. Občutila sem tako radost, da sem živa, da živim na tako lepem
planetu. Vsa sem se omehčala. Spet sem si zaupala. Zaupala sem, da je vse
zame in dobro.
Danes se poveži s
svojo pristno naravo. Pojdi ven. Ali se poveži s svojo rožo.
Ljubek čaroben
lahkoten vesel navihan blažen sijoč srčkan srečen optimističen živahen
harmoničen miren dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu! Tvoja
duša ve, kam te vodi. Vse so dobre izkušnje zate.
Ni komentarjev:
Objavite komentar