Tako moderno je govoriti, da je popularno biti samska, neodvisna in samosvoja. Vseeno pa je tako lepo v odnosih. Imamo si toliko lepega za podariti drug drugemu, da je žalostno, da si vse želimo zapolniti same.
Lepo je, ko sem
samostojna in grem sama na kavo (brezkofeinsko in z ovsenim mlekom) s
knjigo. Zadnjič sem tako uživala. Ali ko se peljem na izlet, grem na dolgi
sprehod.
Ampak kaj ni lepo,
ko gremo tja z ljubim. Kamorkoli. Izmenjujejo se te različne dinamike moške in
ženske energije.
Ne rečem, da moremo
sloneti na moškem in se ga oklepati kot pijavke. Ampak kaj ni lepo biti v prisotnosti
tega drugega sveta, ki je tako bolj stabilen, medtem ko smo me v mesečnem ciklu
nihanja. Valovanja.
Kot morje in
obala. Super skupaj pašemo.
Ženskost je sveta.
Moškost je sveta. Skupaj pa tvorimo oltar ljubezni. Naše srečanje je sveto. Jaz
sem še vedno za dvojino, ker mi je zanimivo odkrivati globine drugega in
graditi vedno bolj kompleksen odnos. Meni je to čar odnosa. Sprejemam in dajem.
Sveto srečanje je v
točki, ko oba opustiva naklepe in igre iz ozadja in sva se pripravljena
razgaliti do konca. Iti v intimo drug drugega in deliti svojo ranljivost in
čarobnost.
Srečanje moškega in
ženske je sveto.
Danes odpri svoje
srce in vidi lepoto sebe in drugih.
Čarobno je izkušati
čast, da te nekdo spusti v svoj svet edinstvenosti.
Ljubek čaroben vesel
nagajiv lahkoten celovit žameten bližnji iskren strasten bogat pristen dan poln
božanskega obilja!
Dovoli si, da se
razcveteš kot ti. Vse je sveto. Tudi odnos same s sabo. Prisluhni svojemu srcu.
Prav te vodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar