Večkrat rečem, da naj uživajo!
Uživaj!
Uživajte!
Uživajta!
Tako skoraj vedno končam sporočilo! Saj ni užitek ultimativno
čustvo! Samo vsega drugega je tako preveč (tu mislim vse, kar vleče navzdol),
da mi tega ni treba poudarjati.
Čuti več bolečine!
Čuti več strahu!
Čuti več žalosti!
Čuti več… no česarkoli!
Ne želimo, da je naše življenje ena ravna črta. Ali samo en ton.
Laaaaaaaaaaaa! Ne! Želimo, da so naša občutja sestavljena iz vse lestvice. Do,
re, mi… in vseh drugih tonov! Ampak glede na to, smo verjetno bolj
sprogramirani za negativno in kritiko, obtoževanje... je dobro, da se preusmerimo
na srečo!
Če pa si sredi nevihte, pa to občuti. Prinaša nam zavedanje,
zavest, pozornost. Tudi to nas uči. Raje pa imam vesel urice. Mislim, da se
lahko učim tudi tako, da se imam rada. Bolečina in trpljenje sta preveč
poudarjana kot plemenita. V resnici je pogum, da se zvlečem iz zagrenjenosti in
žalobnosti in se odločim za srečo!
Odpiram se ljubezni!
Ljubek srčkan dan!
Danes se odprimo učenju skozi ljubezen! Sledi svojemu srcu! Juhu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar