Pleši skozi dan, saj te vabi z ljubeznijo.
Listje grma me nežno
boža, skoraj nežno pika po vratu. Zdaj so me začeli še od zadaj blago žgečkati!
Kako je lepo biti v
naravi in čutiti njeno nežnost in hkrati veličino!
Vetrc je zapihal
malo močneje, kot bi želel pokazati to veličino, ki jo premore. Imamo jo tudi v
sebi!
V sebi imamo
potencial in moč, da uresničimo sebe.
Sanje in želje nas vodijo do naše srčne poti. Sproti se nam bo pokazala.
Strah pa je velikokrat
ovira na naši poti, saj nas skrči, da ne ustvarjamo. Smo v paniki in plitko
dihamo. Ne slišimo šepetanje srca!
Sonce se je zdaj
skrilo za bele puhaste oblake. Niti niso tako beli, bolj so sivi. Mogoče nosijo
s sabo nevihto! Tudi ta oblak bo šel mimo!
Čas je, da se sprostimo.
Umirimo se. Prisluhnimo šepetanju srca. Samo tako ga lahko zares slišimo, ko
smo mirni.
Zadihaj.
Življenje je
čarobnost!
Narava te vabi, da
jo živiš!
Ljubek pristen čaroben
dan poln božanskega obilja!
Zacveti danes in
spusti nevihtne oblake mimo! Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar