Danes je mogoče vse videti sončno in jasno. Danes nebo nima oblačka. Danes so samo samorogi in mavrice!
Ampak!
Ampak, ko sem pred
dnevi slišala vprašanje, če res živim vsak trenutek dneva, kar le lahko,
najbolj polno in izpolnjeno življenje, kar le lahko – življenje svoje največje
strasti – sem pa bila malo v omahovanju.
Kakšne strasti?
Kašne najboljše verzije? Najboljše KAJ?!!! (Verjetno sem se vlekla iz ene sobe
v drugo, ali pa iz ene sence v drugo. Sigurno sem delala kaj neizpolnjujočega.
(Pa še knjižnica je bila zaprta. Vse knjige, ki sem jih imela doma, pa sem
prebrala v dveh urah ali pa me niso niti malo zanimale.)) V glavnem – beda.
Tako je bilo.
Potem pa še to
vprašanje, ja, to pa je bil višek vsega!
No, ne še čisto. Ker
je bilo vprašanje blokad. (Ki jih v resnici ni. Sama jih izbiram. Vsak dan
znova, ker imam prepričanja, da je to neki najboljši način. (Čeprav ne vem,
kako bi naj bil. Na neki sprevržen način. (No, baje imam koristi od tega, če ne
ne bi tega ponavljala.))) Skratka. Jaz to izbiram.
Kot da ni že dovolj
porazno, da ne živim svojega najvišjega potenciala – no ne to – svoje najvišje
strasti – zraven si še ustvarjam blokade, ki pa sploh niso resnične. Res. Juhu.
Hura. Ali kaj! To je moja izbira.
Priznam, da me je
čisto vrglo iz tira. Potrlo. Vrglo na tla.
Ampak danes sem
dobro. Priznala sem si, da lahko izbiram drugače. Celo vesela sem bila mojega
spoznanja, da so barikade samo moja kreacija, ker pomeni, da lahko ustvarim
tudi kaj drugega, če želim. Pa želim?! Želim! Točno zato pa so danes mavrice in
samorogi in sonček! Pa seveda smeh na mojih ustnicah! Juhu!
Resnica osvobaja!
Ustvari si čaroben
lep sončen miren sočen harmoničen strasten zabaven bogat srčkan razkošen ljubeč
živahen pester zanimiv pustolovski dan poln božanskega obilja!
Veš kaj, vsa
spoznanja so tu, da ti koristijo. Samo tako lahko obrnem jadra in jih
prilagodim vetru ljubezni. Vedno sem ljubljena! Vedno! Zato pa jadram tako
pesto življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar