Diši kaj po ljubezni?
Diši kaj po sreči?
Diši kaj po pristnosti?
Diši kaj po svežih limonah?
Diši kaj po vaših sanjah?
Vedno bolj si ustvarjam življenje, ki ga ljubim. Vse teče z
lahkoto. Vse je tako naravno in zadovoljujoče.
Vsak dan je tako udobje ustvarjanja.
Si želim dati prostor pustolovščini? Si želim bolj zaupati
življenju? Si želim stopiti naprej?
Saj ne rabim dramatičnih sprememb. Samo malo po malo. Lahko samo
stopam v pravo smer, pa vem, da je občutek fantastičen.
Na zunaj se mogoče zdi, da se nič ne dogaja. Ampak se! V sebi
rastem! V sebi se krepim! V meni se rojevajo nove in nove zamisli.
Danes dajem prostor novemu in staremu, da se poslovi, kar ne
služi več!
Ljubek sijoč pristen nagajivo srečen srčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je vabilo radosti. Majhnih. Velikih. Vse vzemi!
Vse je tvoje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar