Cenim, da imam tako lepo življenje. Sploh letos uživam v
poletnih nočeh. Zdaj pa so res poletne. Zares. Tako lepo je samo gledati
zvezde. Uživati čarobnost.
Kaj si kaj opazila – opazil, kako je narava lepa?
Kaj si opazil-a, kako je vse lepo?
Kaj če bi bili mi vsi še bolj hvaležni za to, kar imamo?
Kaj če bi mi vsi bili bolj hvaležni res za vse?
Kaj če bi mi vsi bili bolj hvaležni res za vse?
Če je dobro – je dobro!
Če je slabo – pa nas usmerja v dobro! torej je tudi slabo
dobro.
Prisluhnimo svojemu srcu. Zares!
Življenje je čista čarobnost!
Se imamo kaj radi?
Se imamo kaj rade?
Nekje moramo začeti in najlažje je pri sebi. Kaj pravijo,
najprej pometi pred svojim pragom. Pa bomo imeli celo življenje kaj delati!
Prav čutim to čarobnost poletja. Pretaka se bolj in bolj v
meni.
Vabi me. Vabi me zapeljivo, naj še bolj sledim svojemu srcu, čarobnemu kompasu.
Vabi me. Vabi me zapeljivo, naj še bolj sledim svojemu srcu, čarobnemu kompasu.
Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je ena sama pristnost. Bolj in bolj luščimo,
kar ni naše in se spominjamo našega bistva – mi smo Ljubezen. To me je
navdihnil Emanuel Dager. Rekel je, da nič ne zdravimo, samo spominjamo se, kdo
smo v resnici – bitje luči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar