Cenim, da sem to, kdo sem.
Cenim, da sem vedno bolj lahko to kdo sem.
Saj ne, da prej ne bi mogla biti, samo sem bila mišljenja,
da moram biti drugačna, da sem vsaj malo normalna. Kake neumnosti. Bolj in bolj
se spominjam, kdo sem v resnici. Raziskovalka. Ljubezen. Radost. Veselje, da
čutim vso to čarobnost sveta.
Ptičje petje mi je vedno bolj pomembno. To so pravi zakladi
srca.
Vse nam lahko vzamejo in nam bo odvzeto, na koncu – samo to,
kar ne moreš vzeti, ne bo. Kot bi rekel Osho. Torej kopičimo bolj te zaklade
srca. Tega nam ne more nihče vzeti! Nihče nam ne more vzeti naše radosti,
čarobnosti, veselja do življenja, cenjenja drobnih lepih stvari, ljubezni, ki
jo z radostjo dajemo, ker to osreči nas. Vse to so zakladi srca, kot bi rekla
moja sestra, ki jih je vredno doživeti. Vsi naši lepi spomini so čarobnost in
lepota. To je naše bogastvo – kar ustvarimo. Naša notranja lepota.
Kaj če bi bolj gradili na tem? Kaj če bi začeli pri sebi?
Potem pa to širili na domače? Na tujce, saj je vsako srečanje na nek način
svetu, če mu dodamo ščepec pozornosti.
Zakladi srca štejejo.
Ljubek sijoč pristen dan in polno veselja!
Cmok!
Objem!
P.S.: Ljubljena si. Ljubljen si. Taka, kot si, si največji
prispevek k svetu. Že to, da obstajaš, je največje darilo planetu Zemlji in
Vesolju. Živi svojo čarobnost. točno taki kot smo, smo vredni čiste, prave,
iskrene, srečne in globoke ljubezni. Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar