Začnimo z majhnim...

Kaj je boljše, na silo kam riniti ali počakati, da je pravi čas in potem z lahkoto narediti?

Kaj je to sploh vprašanje?

Zame, ko sem trma, včasih že. Vedno bolj pa imam občutek, da ko sem odločena, da bom res nekaj naredila, se vse upre temu. Mogoče bi morala vztrajati samo minuto dalje, uro dalje, dan dalje?

Pa kaj sama sebe prepričujem, da je dobro, da se mučim in silim naprej, čeprav še ni pravi čas. Kaj ti to mene zdaj nekaj mučiš? Dejavnost ampak ne?

Lahko počakam na navdih. potem pa delujem. To bi mi bilo všeč. To bi mi bilo veselje. To bi mi bilo navdihujoče. Zares.

Ne bom pa se silila dalje.

Nekaj je tukaj čisto noro.

Delovanje ali nedelovanje! To je zdaj vprašanje. Zares. Čisto zares. Vse je zame. In tudi čas. In če tudi kaj ne gre, kot sem si zamislila, samo išče še boljše poti, ker verjetno je moja kaj spregledala.

Čakaj. Zdaj pa je malo preveč teoretiziranja.

Dovolj je bilo.

Akcija. Definitivno. Ampak. Seveda je ampak. Ampak samo, ko čutiš navdih. Tako je! Zdaj pa še samo lepotne obdelave. Samo, ko čutim navdih.

Pestrost sem. V vseh pogledih.

Kaj pa če začnem z majhnim. Vizualizacijami uspeha. Afirmacijami. To je že neko delo in pomikanje naprej. To je prilivanje na ogenj. Podkurjene. Zaupanje. Veselje. To je čista ljubezen. Rada imam vse to. pestrost. Unikatnost. Življenje. Rada imam lepoto življenja. Zdaj. uživam. Sem to, kdo sem.

Zdaj je čas za pestrost. Vedno. Uživam v vseh pogledih.

Kaj si upaš?

Živeti po svoje?

Zares?

Danes je tvoj dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je zakon! Življenje je legenda! Življenje je carsko! Življenje je čarobnost!

P.P.S.: Malo glasbe... za dušo ... Klapa Dalmari - Što to bješe ljubav https://www.youtube.com/watch?v=JDt55Xmkv7w

P.P.P.S.: Sprehod po dežju ... https://youtu.be/KBAiK5PCw34