Kaj se lahko bojimo, da je preveč lepo?!?!!!

Življenje je čista čarobnost. Vse je zame.

Vse se dogaja v moje najvišje dobro. tudi dež! Več je dežja, boljše rastem. Ampak rastem tudi ob soncu. Pa kako super se počutim oblita s sončnimi žarki v radostni rasti! To je nekaj zame!

Včasih pa rabimo kaj, da nas pretrese!

Kot bi nas hotelo zbuditi iz spanja!

Takrat pa se res zamislimo, kaj je pomembno. Zdaj smo imeli skupinsko »zanimivo situacijo.« Le kaj je prinesla v vaše življenje? Ste zaradi tega boljši človek? Ste se pogledali kaj v ogledalo, če še vam je všeč vaša smer potovanja, če sledite svojemu srcu, če ste pristni? Ste zdaj voljni odložiti maske? Zasijati?

Se včasih kar bojimo, da nam je preveč lepo in preveč enostavno. Vse, kar je resnično, je enostavno. Najlepše pa je, da se občuti dobro. Preprostost.

Ali preprosti užitki. Taki. Za srce in dušo. Kot zdaj kava. In oblaki. Sonce, včasih, ki se prikrade skozi bele puhaste oblačke.

Saj vem, da ni vse v sreči. Ali pa je?! kaj če sem pripravljena vedno bolj obračati obraz, življenje soncu, ga bo samo še več. Lahko pa naredim obratno. Lahko pa večam vse negativno in tega naredim več. Vse je moja odločitev.

Danes se odločam zase. Za srečo. Naj to raste. Naj to zalivata sonce in dež. Samo zato, ker mi je tako lepše in ker lahko. Tako je!

Ljubim svoje življenje!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srčkan srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost ali vsaj radostna rast!