»Zavarujete se. Nikomur ne dovolite, da bi vas ljubil, in ne
ljubite drugih. Potem se pojavi strah. Zdi se vam, da ste sami na svetu,
popolnoma sami, osamljeni. Ne čutite povezanosti.
Strah je občutek nepovezanosti s stvarstvom. Ostajate sami,
ste kot otrok, ki joka v hiši, saj so mati, oče in preostala družina šli v
gledališče. Otrok joka in hlipa v zibki. Ostal je sam, brez stika. Nikogar ni,
ki bi ga varoval, nihče ga ne potolaži, nihče ga ne ljubi. Osamljen je – in
obdaja ga neskončna osamljenost. To je stanje strahu.«
Osho – Pogum: Radost drznega življenja
Torej zaupajmo. Povežimo se s svojim srcem. Povežimo se s
svojim notranjim bitjem, z naravo, z vesoljem, z bogom, budo. Zaupajmo, da je
vse za nas. Lahko se zanesemo, da je za nas vedno poskrbljeno. Vedno.
Če tako pogledam, mi nikoli ni prav zares nič manjkalo. Še
vedno se je vse dobro izteklo. Tako se bo pa tudi zdaj!
Ljubek sijoč pristen nagajivo srčen sočen srečen pristen
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je ljubezen ali strah. Smo pripravljeni
ljubiti? Sebe? Druge? Ves svet? Zdaj je naš čas!
Ni komentarjev:
Objavite komentar