Po čem si bom zapomnila to leto?
Kaj je tisto, kar mi je pri srcu in mi je najbolj ostalo v
spominu!?
Nekaj je bilo bolj zdaj, v decembru.
Kaj ni zanimivo, če imam kaj rada, da mi potem ponudi samo
lepe stvari, kot december. Prazničnost. Lepoto. Vse je bolj svečano. To imam
rada. Rada imam pestrost tega. Čisto lepoto.
In vse je čista lepota. Torej bi vse teoretično lahko imela
rada, karkoli se zgodi, s tem pa bi mi to dalo samo ljubezen in lepoto in
čarobnost nazaj.
Saj v resnici je vse zame. Vse. Si lahko to zdaj vzamem k
srcu? Lahko to zdaj resnično razumem? Lahko čisto zaupam, da je vse najvišji
izraz ljubezni?
V mojem svetu je vse dobro.
In zanimivo, da se vedno tako tudi konča.
Dobro. in konec je važen. Ko bi naprej videla, da bo konec
dober, kot v filmu, me ne bi skrbeli vmesni zapleti in stran poti. Vse so samo
poti k srečnemu koncu.
Če pa tako razmišljam, pa mi je res odveč za karkoli
skrbeti.
Vse je izjemno zanimivo lepo čarobno doživetje ali
razjasnitev, kaj pa je za nas izjemno zanimivo čarobno lepo doživetje. Torej je
vse dobro.
Mislim, da mi Kojc pomaga pri razumevanju tega. Zdaj pa je
čas, da začnem to tudi živeti.
Kaj če bi leto 2020 bilo od teorije k praksi!?
Toliko vem!
Toliko vemo!
Zdaj pa to uporabimo! Zdaj pa to živimo.
Neko navado imam, da pustim drugim, da pametujejo o mojem
življenju. Kot da bi njim bolj zaupala kot sebi. Ker imajo širši pogled. Vem,
včasih rabim tudi to. Ampak lahko se zanesem nase. Lahko se zanesem, da jaz
zase vem, kaj je dobro zame. Ti pa tudi, kaj je zate!
Čudovit pristen srčen srečen dan poln radosti užitka in
prazničnosti in svečanosti!
Cmok!
Objem!
P.S.: Vse je zate. Vso življenje je zate! Si upamo danes
tako živeti?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar