Torej! Se lahko?! Seveda se lahko!

Če tako povem, malo mi že gre na jetra vse to pozitivno in ne vem kaj. Samo malo. Ampak počutim pa se ne dobro ob tem, ko se nagibam v negativno. Saj vem, da se lahko dolgo namakam v tem vmesnem ali rahlo negativnem. Pa kaj imam od tega? Samo slabše se počutim.

Torej.

Kaj lahko naredim?

Zdaj, ko sem samo malo sitkana? Ko še me sitnost ni čisto preplavila? Kaj lahko naredim, da bi lahko vsaj malo stopila proti dobrim občutkom, proti dobremu občutju?

Najprej, ne bom raziskovala zakaj je do tega prišlo. To me samo vleče dol.

Meni vedno pomaga hvaležnost. Tom i takoj dvigne vibracijo.

Lahko se smejim temu. To je tako, kot pravijo, da se v žlici utopiš. Ker v resnici nič ni. Samo skrbim. Za nič. Ali je to smiselno? Ali je to logično? Ni!

No, zdaj ko vem, se ne počutim nič boljše.

Konkretno prosim!

Dobro. Sprejem. Sem sitkana.

Dobro.

Kaj lahko naredim, da se počutim boljše? Kaj je najboljša misel, ki jo lahko dosežem?

Še sem tu. Pravzaprav imam odlično življenje. Stopam proti svojim sanjam.

V mojem ritmu. Kaj si se mogoče s kom primerjala, da ti je zdaj na slabo udarilo? Poglej, kje so že oni, ti pa si tu. In rada sem tu! No, pa smo prišli do korenin problema, pa niti raziskovala nisem.

Torej.

Dobro mi gre. Odlično mi gre. Rada imam svoje življenje, ne glede, kako izgleda komu drugemu. Rada sem to, kdo sem. Rada imam svoj načrt.

Moj načrt pa je, da se počutim dobro, in da je to moja prioriteta!

Torej! Se lahko?!

Seveda se lahko!

Imamo drugačne cilje. In nič ne zamujam. To niso moji cilji. To niso moje sanje. Želim živeti pristno in čimbolj poslušati svoje srce. To so moje sanje. To so moje prioritete, ki pa jih tudi živim. Želim se počutiti dobro!

Zanimivo, da zdaj tudi se!

Tako ja! Na pravi poti sem!

Pisanje mi vedno pomaga! Kot bi očistilo vso nesnago, ki ni moja. Hvaležna sem za to. hvaležna sem, da se lahko na tak eleganten način uskladim s sabo.

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobno! Čutiš to!?! Opaziš vso lepoto zate!??!!