nedelja, 5. januar 2020

Tako si pa jaz polnim baterije...

Všeč mi je. tako praznično!

Pa tudi prazničnost v očeh.

Rada pa sem tudi sama. doma. in pišem. To mi tako razveseljuje dušo in srce. pijem kavo. saj vem, rada imam vse moje ljube. Samo malo je včasih preveč. Vedno iste "fore in štosi".

Saj je fajn. Ampak enako dobro je tudi v majhnih ščepcih.

Samo zato, zdaj, ko sem se predozirala in so dnevi preslani, zdaj še bolj cenim čarobnost časa zase.
Vseeno mi je, kako se to sliši.

Ampak rada imam dneve po svoje. Pa če je to udobne hlače, seveda v roza barvi in karirasta srajca – seveda v roza barvi in umazano, seveda roza, pulover. Očitno, da mi danes vse potegne na rožnat odtenek. Lepo je. zares.

No, prava čarobnost. Zdaj!

Tako si pa jaz polnim baterije. Vdihnem. Tišino. Prav prija. Drugače sem v družbi, ampak nisem v resnici tam. Sem, ampak nisem vklopljena. Kot radio brez zvoka. Vsi vemo, da je radio, samo ne dela.
Dragoceno je, da si vzamem te premore. Se ustavim. Se sploh začutim. Kaj bi še sploh rada? Si še tega želim? Si želim, da se to nadaljuje?

Odgovor je takoj jasen. Samo malo časa si dam zase.

Včeraj sem bila na tako lepem gradu! Kako pa jaz rada raziskujem! In dobila sem nov navdih, kam bi še lahko šla raziskovati. Prav posebno je bilo, kot bi me grad klical. Tako lepo sonce je sijalo skozi veje in obake. Bilo je brezhibno modro nebo s puhastimi velikimi oblaki. Bilo je čarobno! Tako uživam v raziskovanju arhitekture. Res je lepo! Prav obožujem!

Koga si želimo ob sebi? Kdo je to? zdaj pa to postanimo. Ker enako privlači enako. Zdaj privlačim zapečkarja, ker sem to jaz. udobno. Domače. Prijetno. Polno drobnih užitkov.

Tako dobro spim in tako lepo sanjam. Neverjetno je! res si bom začela zapisovati sanje!

Ljubek sijoč pristno čudovit dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je radost. Pustimo, da nas preseneti!

Ni komentarjev:

Objavite komentar