Hej kako kaj, moje drage,
moji dragi?
Smo kaj srečni?
Smo kaj pogumni, da smo na
srčni poti? (To me Osho hujska! Bolj in bolj!)
Mislim, da bolj ko se
dogajajo stvari, bolj se sprašujem, kaj je res moja srčna pot. Nekako mi je
premalo biti zbiralka stvari. Ne zadovolji me. Ali me vsaj ne zadovolji za
dolgo. jaz pa si želim srečna. Ne samo srečna, nadpovprečno srečna!
Vidim, čutim, vem, z vsem
svojim bitjem, da je čas za pustolovščino. Točno tako!
Bolj kot povabljam radost v
svoje življenje, bolj lahko živim pristno. Tako je moje življenje. Danes.
Kaj se kaj primerjate z
drugimi? Kaj se kaj primerjate s tem, kje bi radi bili? Jaz sem se. Včeraj. Danes
pa je nov dan. Sem točno tu, kot moram biti. Moja pot je samo moja in zdaj je
čas, da jo res živim!
Srečna sem! V polnosti sem
lahko to, kdo sem. to pa je največji privilegij in legenda, ki jo ustvarjam.
Ljubek sijoč pristen igriv
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Smo v tej lepi
čarobnosti. Čez sto let ali tisoč let se ne bo nihče spomnil, da smo živeli,
sploh. Zakaj si ne bi ustvarjali življenja, v katerem bi zares uživali. In zame
je užitek živeti pristno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar