Duša je tako dragocena, ker so ji bolj kot materialni zakladi pomembni zakladi srca. Zbira jih s takim veseljem! Vsako izkušnjo ponotranji in iz nje posrka le najboljše! Vsako napako, ki je samo del učnega procesa, prav izžame z zamislimi, kako bi drugič lahko šlo boljše. Ne dela istih napak. Modrost črpa iz njih in zato so tako dragocene.
Mislim, da napaka ni
pravi izraz. Potrebujemo novo besedo.
Učni proces.
Proces radostne
rasti.
Začinjanje stvari.
(To mi je všeč!)
Vse bi bilo veliko
bolj dolgočasno, če bi bili vsi popolni. Pa saj smo. Celoviti.
Popolnost pa je
precenjena. Vsi bi se držali resno, kot da smo pojedli kislo kumarico! Kaj je
lepšega od spontanega smeha in veselja srca! Kaj je lepšega od plesa po mlakah!
Čutim, da sem preveč
zadržana in da želim prevečkrat lepo izpasti. Namesto da bi se sprostila in
zares uživala. Rada bi bila bolj naravna in sproščena. Pa kdo še sploh želi popolnost?
Skoraj bi ji lahko rekli zategnjenost!!
Sprosti se!
Ljubek čaroben
srčkan sproščen dan!
Uživaj v lepotah
vsega, kar je zate. Vse je zate, zato se sprosti in uživaj!