UŽIVAJ V PRISTNOSTI

Si lahko danes pristna in uživaš ob tem?!

Ne rečem, da so drugi krivi, da moram odkrivati sebe – znova. Niti slučajno ne. Delali so najboljše, kar so znali. Vsi smo. (In še vedno delamo, najboljše, kar znamo in zmoremo. Logično!) Vse je del poti. Avta tudi nisem znala voziti kot dojenček in so razlogi za to. Nisem se rodila z vozniškim izpitom.

Po drugi strani pa sem toliko želela ugajati in biti pridna hčerka, sestra, no vse – pridna pač, da se niti nisem zavedala, koliko se s tem zapostavljam ali skrivam. Nihče mi ni rekel, da se moram. Samo brala sem (okolico), kaj je bilo bolj zaželeno in sem to delala. Želela sem si odobravanja in ljubezni.

Z vozniškim izpitom pa sem mislila, da sem se najprej morala naučiti voziti, da sem ga dobila. Če nekaj nisem imela, da sem to pridobila, skozi izkušnje. Tako nam ni dano to, kar naj ustvarimo kot našo osnovo za učenje. Če bi se morala naučiti ljubezni do sebe, je najprej nisem imela. Ni obratno, da se rodim z ljubeznijo do sebe. Potem se tako ne bi rabila truditi. Mogoče ni najboljši primer, ker vsi otroci, sploh dojenčki, so zadovoljni s svojim svetom. Kar tako. Ker so.

No, pač.

Lekcije so. Tudi ljubezni do sebe. Ali izražanja pristnosti. Vsak ima svoje notranje vojne, ki jih lahko zdaj pomirimo. Samo sprostimo se v to, kdo smo v resnici.

Nič, kar prihaja od zunaj, nam ne more vzeti naše povezanosti s sabo, s svojim srcem. Nič. Lahko zameglijo pot ali naredijo bolj vijugasto, ampak srce nas vedno prav usmerja. To je naš oseben vodnik. Če se občuti dobro, je dobro. Če pa ne, pa ni. Enostavno je.

Danes je zmeden blog. Že vidim. Upam, da sem ujela bistvo. Včasih je naša notranjost zmedena, vseeno pa se pot naprej jasno izriše ali pokaže. Vse je bilo darilo, da se naučim, kar sem se prišla naučiti. Ali pa nezaželeno, kar lahko spustim, odpustim, česa si več ne želim. Tako se osvobodim.

V glavnem. Sledi svojemu srcu. Ti v sebi veš, kdo si. Bodi pristna. Uživaj v svoji pristnosti. Zaupaj si, ti veš odgovore, če tudi še jih zdaj ne vidiš.

Ljubek jasen ljubeč srčkan pisan pristen lahkoten vesel miren radosten razkošen blažen bogat harmoničen hvaležen sočen nežen sočuten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se. življenje je tvoje. Ustvari si pravljico po svoji meri. Nauči se, kar so tvoje lekcije, ostalo pa spusti in se osvobodi.

PRISTNA - KOT EDINA RAZLIČICA

Si lahko danes najbolj pristna (ne pridna) različica sebe? Se lahko pri tem celo zabavaš??!! Daj no, saj ne more biti tako težko! Pristnost se občuti fantastično! Točno tako! Enako kot ljubezen!

Za v kuhinji imam podstavke za vročo posodo iz ploščic. Ujemajo se s ploščicami iz ozadja kuhinje (seveda so iz istega paketa). Nalepila sem jim drobne blazinice, ki so jim kot štiri zelo kratke nogice, milimetrske, da spet ne napišem drobne, čisto drobne. Všeč so mi ti podstavki. Ko pa dobim obiske, jim to ni tako zelo všeč. Sprejela sem celo darilo plutastih podstavkov – dvojino, ki bi jih naj nadomestila. Meni pa so še moji – doma narejeni podstavki – zelo pri srcu in dajejo domu unikatnost. Ne želim se posloviti od njih. Čeprav ko jih zdaj pogledam, čutim malo nejevolje, da vsi ne vidijo v njih čudovitosti, ki jo vidim jaz.

Pa saj ne rabijo videti čudovitosti! Dovolj je, da je meni nekaj dragoceno! To je dovolj! To je moj dom!

Zanima me, kolikokrat sem se nad čim navdušila kot otrok in sem dobila odziv, njeeh, nnnnnmmm, kaj vem, ali še kaj bolj mlačnega. Sigurno sem opustila vsako navdušenje, ter se usmerila v dejavnosti, ki so bile bolj zaželene. (Kot majhna pikica s svetlimi lasmi še nisem znala presoditi v sebi. Mogoče so danes imeli slab dan. Ali so se skregali s kom. Ali jim lase ne stojijo kot bi radi. Ali niso dovolj spali. Ali so jih premalo cartali, če so sploh jih. Ali so se skregali z mamo. Ali so dobili mrzlo kavo. Ali je zmanjkalo kruha v trgovini. Tistega najljubšega. Ali imajo tihe dneve. Ali so samo utrujeni. Ali skrbijo zaradi denarja. Ali zdravja. Ali česarkoli, kar mojim (takrat) malim možgančkom ni bilo jasno.)

Je pa tudi čar v odkrivanju svoje prave osebnosti, ko luščim, kar pa mogoče nisem jaz in je bilo samo bolj spodbujano ali zaželeno. Kot bi se spoznavala z novim človekom. Počasi se mi odkriva nov svet. Priznam pa, da tisti glasek v meni ve. Mogoče je tih, je pa vztrajen. Točno ve, kdo sem jaz. In ne odneha. Ni obupal nad mano. Čeprav ga zunanji hrup in strah velikokrat preglasita s svojimi dramami, ostaja vztrajen. 'Piši. Slikaj. Sprosti se.' Nič ni zares izgubljeno, kar me mora najti in mi je namenjeno. Nič ne more utišati povezanosti moje duše in prenašanja sporočil v zemeljski, fizični svet. Ljubezen je resnična in je močna sila – znotraj vseh nas. Tako kot naše srce! To je naš glavni prevajalnik v fizično! Le zaupaj mu!

Ljubeč ljubek čuteč pristen lahkoten srčkan miren sočen strasten harmoničen hvaležen iskren pristen bogat blažen živahen žlahten radosten vesel navihan razkošen čustven prisoten dan poln božanskega obilja!

Prisluhni glasu srca! Sledi svojemu srcu!

POLNO BODI, KDO SI!!!

Knjige so me čisto posrkale! Neverjetno! Zgodbe se vrstijo in navdušena sem! Brala sem tako smešno o psu, ki je čisto poseben in vedno kaj ušpiči. Tako je smešno, da sem se morala smejati na glas. Pa nepričakovano! Popolnoma!

Moja mačka pa se samo dremavo pomika za mano po hiši. Po kom ima to? Sledi mi. Če sem v spalnici, je ona tam. Ne takoj. Pride z zamikom. Če kuham, leži na kavču v kuhinji. Če grem ven, to pa sliši takoj in ni zamika, priteče z vso hitrostjo. Tega pa res noče zamuditi. Drugače še gre v kopalnico z mano, ko si pripravljam kopel. Bliss pa vedno preseneti, ko kaj delam zunaj in pozabim, da je kje okoli. Potem pa kar naenkrat nepričakovano zašumi. Vedno me tako prestraši. To dela tudi mojim, ki pridejo na obisk. Gledajo rože in jih občudujejo, potem pa kar naenkrat, Bliss iz njih. Še vedno jim je srce začelo hitreje utripati. Pride čisto po tiho, kot bi se vlekla po trebuhu (mislim, da je hodila na posebno usposabljanje za elitno vohunko ali kaj) in se potem pojavi ob najbolj nepričakovanih časih! Vsak še uspe samo reči, mačka! Ali Bliss! Kako si me prestrašila! Potem pa se vsi nasmejimo.

No prinesla pa mi je tudi kuščarja čez balkonska vrata. Naredila sem si zaveso proti mrčesu, predvsem proti komarjem. Tako je bila vesela, da je lahko neomejeno hodila ven in noter. Ležala je celo na sredini, ker se ni mogla odločiti, kaj bi. Potem pa je kar naenkrat sredi sobe spustila plen, ki še je bil zelo živahen! Ne na začetku, ker je bil trd od strahu! Potem pa ga je malo s tačko spodbudila, da se je premikal! 'Kaj si to privlekla! Ven!' Saj se nisem zares drla! (Nič nisem rekla. Samo bila sem osupla.) Pokrila sem ga s kozarcem za vlaganje. (Ni mi niti jasno, kako sem se tako trezno odzvala. Kuščar je bil!!! No, ni pa bil prvi, ki ga je prinesla noter.) Bliss pa ni bilo jasno, kako je še prej bil tam, zdaj pa ne more do njega. Kot bi ga gledala v akvariju. No, bolj v terariju… Šla sem po smetišnico in metlico. (Vmes ga je čuvala Bliss, da ne bi kam ušel. Imela ga je na očeh, ko je bil v kozarcu. Čudno se ji je zdelo, da ga ne more doseči s tačko. Hodila je okoli njega in vohala. Kako sva usklajeni.) s hitrimi gibi sem ga pometla na smetišnico in ga samo vrgla. Upala sem, da daleč. Pa je padel dvajset centimetrov od praga med razpoke. Ampak dovolj daleč, da ga Bliss ni več našla.

Živali, sploh take nagajive, ob nepričakovanih trenutkih, ti res polepšajo dan! Če ne drugega mi je super, da vem, da je nekje v bližini.

Bodi samosvoja kot mačka danes!

Ljubeč ljubek srčkan harmoničen hvaležen jasen blažen bogat miren pester pisan barvit razkošen edinstven pristen celovit spontan vesel radosten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi svoje darove in jih deli s svetom! To je tvoja misija! Polno živi to, kdo si!

 

POLNO BOŽANSKEGA OBILJA

Kaj nam vse življenje ne navrže?! Od kod vsa ta pisana zbirka!?! Včasih se zdi kot sračje gnezo, kjer je polno bleščečih stvari pa tudi smeti, ki se sam svetijo.

Kaj če bi na vse to gledala kot darila? Kaj če vse to SO darila?!

Zares!! Lahko sprejmem to možnost!!!?! Kaj pa, če je resnična?

Življenje je skupek nizanja zanimivih stvari, ki me včasih bolj presenetijo, včasih manj! (Zdaj me je presenetil čisto majhen bauc, ki me je pajsnil v hrbet, kot da ima čeljusti volka, čeprav je velik samo tri milimetre. No, dobro, največ pet. no, štiri. Pač zelo mali. Majhen. Baucek. (Mogoče sem zelo pretirava s pet milimetrov. Miceni. (Drobceni no! Pajsne pa!))) Mogoče me je pajsnil samo zato, da se zavedam bolj zdaj. Tega čudovitega trenutka. Dobro, opozorilo sprejeto. Zdaj pa dol z mene! Takoj!

Kaj če bi zaupala, da je res vse zame?! Bila bi na boljšem. V resnici pa se je še vedno pokazalo, dokazalo, da je vse zame. Vse se je razpletlo v moje najvišje dobro! (Vedno še boljše, kot sem sploh pričakovala.)

Zaupam v svobodno voljo. To je naša osnovna pravica. Zaupam pa tudi, da se vso Vesolje trudi, napreza, mu je v veselje, da se nas dotakne, kjer smo in nas dvigne v še več ljubezni. Bolj je sodelovanje, kot pa strogi učni načrt ali načrt za naše cilje in prihodnost. Sodelovanje. Soustvarjanje je še boljša beseda. To je pravi pomen sodelovanja, soustvarjanje.

Lahko se sprostim in sem radostno del tega skupnega soustvarjanja. To je Raj zame in posledično se razliva po vsej Zemlji in še dlje! To je energija, ki jo želim ustvarjati.

Ljubek pristen ljubeč edinstven srčkan jasen ustvarjalen sodelujoč soustvarjalen miren blažen bogat hvaležen harmoničen razkošen vesel celovit sočen strasten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Čudovita si! Zdaj pa se podaj v soustvarjanje Raja!

KOMPAS SRCA

Rabim sploh izgovor, da grem v knjižnico?! V moje življenje je prišla oseba, ki rada bere tako kot jaz. (Samo verjetno imam jaz več časa (ali manj motenj), da se čisto potopim v knjige. Goltam jih. Zares! Ali diham, kot zrak! Na polne! S polnimi pljuči!) Brala sem Kvocient poljubov od Helen-e H. (Zdaj se res ne spomnim na pamet, kako se pisateljica piše. Res ne. Žal. Ampak zlahka najdeš, če te pritegne. Vse se da, če želiš!) in seveda mi je povedala, da sem komaj prebrala prvi del izmed treh. Doma imam še tretjega! Ampak ne bom se igrala z usodo in najprej prebrala zadnjega! Niti slučajno! Knjigo bom samo pomaknila nižje na kupčku, da še vmes skočim po slasten zalogajček. Že prva knjiga je bila tako čutna in polna sočnih opisov, da komaj čakam, kaj bo v nadaljevanju! Prebrala sem jo na mah. Ljubezen se občuti fantastično in ravno to je opisano v knjigi. Če nisi ljubljena, taka kot si, to ni ljubezen! Seveda knjigo priporočam! (Upam, da je to čisto jasno! Tudi brez tega v oklepaju!)

Tako imam sokrivko! Ne samo, da se sama ne morem upreti knjigam, še napeljujejo me na mojo odvisnost! (Ki pa je čisto zdrava. Samo da povem. Mimogrede. No, mogoče kakšen dan več posoda ostane v pomivalnem stroju, ampak to ni tragično. Bolj bi bilo, če bi zamudila dnevno branje pred spanjem! Kar si sploh več ne predstavljam!) Saj ne rečem, da je kriva, da me mami še na več knjig! Ne! NE! Prav hvaležna sem ji! Priporočala mi je že toliko dobrih knjig, da jo imam za mojo osebno elitno priporočevalko knjig – kot bi imela osebno knjižničarko. Pozna me in moj okus po zgodbah, ki niso puhle, ampak so vseeno lepi konci. (Vsaj v večini. Devetindevetdeset odstotkov. (Ostali en odstotek ne priporočam naprej in odvrnem vse od branja. Zavzeto.) Kar je izjemno. rada imam srečne konce. Vem, da so resnični, tudi v mojem življenju. To je normalen naraven potek dogodkov v življenju vsakega – tudi, če še zdaj ne izgleda tako. Pravljice imajo v sebi modrost. Dobro vedno zmaga. To je tudi res. Resnica vedno zmaga. Skrita je v pravljicah. Čarovnica lahko poskuša, ampak nikoli ji zares ne uspe. Nikoli.)

Počutim se srečno, da lahko svoje veselje nad knjigami delim in da sem še zraven spodbujana pri tem! Hvala moji soudeleženki! Obožujem to!

Danes pa si ti ustvari svojo pravljico. Za tvoje življenje gre. Ti veš, kaj naj naprej!

Ljubeč bogat ljubek srčkan miren pisan vesel bleščeč harmoničen hvaležen blažen bogat zabaven miren pravljičen čaroben izjemen dan poln božanskega obilja!

Ljubi svoje življenje! Ljubi sebe dovolj, da si ustvariš pravljico po svojih merilih! Bodi pristna! (Ne da navdušiš druge! Ampak da zares uživaš v svojem življenju!)

SLADEK SOČEN DAN

Življenje je čudovito!

Sploh danes, ko sije sonce. Sence drevesa se nagajivo igrajo po oknu. Ustvarjajo zanimive vzorce, ki plešejo. Zeleni listi pa migotajo v ozadju in plešejo v igri z vetrom. Čarobno je. Poletje je čarobno. Sedim znotraj in moje okno je kot veliki ekran, ki gleda na drevesa. Res je čarobno.

Kaj pa, če bi šla ven in bi se udeležila igre z vetrom, da mi kuštra lase?!

Z mačko Bliss uživava v udobju. Ona drema, jaz pa pišem. Čeprav sem prej tudi jaz malo zadremala zraven knjige. Eno in isto stran sem prebrala trikrat. Zgodba se mi je že zdela znana. Nisem pa vedela, kje sem ostala.

Malenkosti štejejo v življenju. To naredi življenje lepo. Igra listov, senc in sonca, ki se igra v plesu. Dremanje z mačko in knjigo. Sami taki sladkorčki. (Prej sem brala knjigo. No še zdaj jo. Ravno zdaj je ne, no. Rosie v svetu sladkih pregreh – Jenny Colgan. Opisovala je sladke pregrehe na take božanske načine, da sem si kar šla kekse speči. Pojedla pa sem jih tudi skoraj že več kot pol! niti še nisem na stoti strani! Kaj šele bo!?! V kaj vse še me bo zvabila!?! Pa še sploh nisem prišla do strani z recepti!!!! Kaj če bo res recept za božansko mehko ali trdo karamelo?! OMB! (Prevod besede OMG!, samo da tu ni v angleščini. O. Moj. Bog!) Tako! Čisto primerna uporaba je! Če se bo tako nadaljevalo, že vidim, da si bom mogla speči še kaj!)

Droben stvari so pomembne, kot branje knjig in peka keksov. Nič ni bolj omamnega kot dišeča kuhinja. Vročina puhne vame in ves dom zadiši! Božansko! Potem pa so vroči keksi najboljši! Sploh z domačo marmelado na sredini! Gledajo me kot drobne očke, ki se jim ne zna upreti! Božanski so!

Danes uživam v malenkostih! To mi greje srce in poživlja dušo!

Zdaj pa grem knjigo naprej brati. In verjetno še peči kekse. (Ali kaj drugega!)

Uživaj mi! Naj ti življenje zadiši kot tvoja najljubša sladica! (Čeravno je napisano na začetku Jenny-ine knjige, da lahko karamelni bonbon povzročijo smrt. Le jih ješ vsak dan več kot pol kilograma – več desetletij! To pa verjetno ne bom! (Mogoče! Ne obljubim nič! Kaj veš, kaj še me zgrabi zraven knjig!))

Ljubeč srčkan blažen ljubek miren iskren pristen sočen sladek sočen harmoničen bogat pustolovski karamelni slasten razkošen živahen čokoladno lepljiv fantastičen dan poln božanskega obilja!

Pač, uživaj! Življenje je sladko! Ti pa tudi! Razvajaj se kaj!

MODROST URAVNOVEŠANJA VSEGA!!!

Nekaj sproščujočega je v cartanju. Bliss pride k meni, se mi uleže v naročje, ko berem knjigo in veselo prede, ko jo božam. Vse v meni se stopi. Jaz se stopim kot maslo na toplem soncu. Čisto me omehča in preplavi me val ljubezni. Nič ni bolj dragoceno kot ta trenutek. Na nič drugega ne morem razmišljati. Samo sem. Polno v tem trenutku. Mačke imajo res neko zen modrost v sebi, tako kot je knjiga o tem. (Samo prelistala sem jo, nisem pa še je prebrala. Že naslov me je pritegnil. Pa še prijateljica me mi jo je omenila. Potem sem se je kar razveselila, ko sem jo videla v knjigarni.)

Sama imam knjigo v nemščini, ki je moj tretji jezik. Znam ga bolj pasivno. No, pogovorim se vse, kar je potrebno. Razumem pa tudi veliko. Knjigo pa imam rada tudi zato, ker ima tako lepe ilustracije mačk, ki so prav smešne. Nasmeji me. Verjetno sem jo zato tako dolgo obdržala.

Mačke imajo v sebi modrost. Vse je v harmoniji. Igrivost. Lenobnost. Dremanje. Lovljenje. Cartanje. Ležanje na soncu ali v senci, če res postane prevroče. Umivanje. (Mačke imajo tako dolgi jezik, da ne vem od kod ga potegne. Ko sem ji dala ampulo za vrat, se mi je zdelo, da je glavo obrnila na hrbet, da bi si jo le lahko zlizala s sebe. Seveda poznam strateško mesto, tako da ji to ni uspelo. Ampak vseeno, izgledalo je, kot da si bo glavo »odšraufala«, ko si je želela doseči mesto za vratom.)

Vedno se pretegnejo v obe smeri, ko se zbudijo. So tudi mojstrice joge koliko vidim. Če pa je že preveč, se kar iz pretega uležejo naprej, kot bi delale pozdrav soncu. Tako si še malo spočijejo. Dremajo lahko kjerkoli. Spijo z opreznostjo, čuječnostjo. Nič jim ne uide. Misliš da mačka spi, pa ne spi v resnici. Najbolj smešna pa je, ko spi z jezikom iz ust. Mogoče se hladi ali kaj. Ali pa želi povedati, da je res bila naporna noč in da je čisto »crknjena« in izmozgana. Mačka tudi vidi neznane stvari, meni nevidne. Včasih gleda v steno. Nepremično. Ko jo vprašam, kaj je, še kar gleda. Kot bi mi želela reči, poglej no, kar res ne vidiš. Tu je. Kaj!? Kdo?! Kje?! Hmm?!!

Če pišem, se najraje uleže na tipkovnico. Če pa berem, pa točno v knjigo. Seveda se ji moram točno takrat popolnoma posvetiti, če ne že naredi ušesa v vesoljčka! Obrne jih nazaj in ima našpičene, da bi se lahko piknila na njih. Oči pa naredi tako ozke, kot da me bo presekala s pogledom. Samo dolgotrajno božanje ji uravnovesi oči iz kitajskih v normalno okrogle spet in ji umiri nasršena ušesa. Hvala bogu. Nisem več na osovraženi listi! Tega pa si ne bi želela!

Najbolj pa mi je všeč pri mačkah, da so samosvoje! To pa je lastnost, ki si jo želim še bolj negovati pri sebi. Če mački ni (ali ji človek ni všeč), je ne boš niti z buldožerjem prestavil ali ji spremenil mnenja. Neverjetno modre so! (Samo čakam, kdaj se bova začeli pogovarjati z mojo Bliss. Možno pa je tudi, da je za to pričakovanje krivo, da se že tri dni nisem z nikomer družila in da je zunaj res vroče. Če e drugega, me posluša s polno pozornostjo. Vsaj ne govori nazaj. In ne obsoja. Ne glede, kaj ji rečem, še me ima vedno rada.)

Uživaj v svoji (mačji zen) pristnosti!

Ljubek ljubeč zen mačji pristen harmoničen miren dremajoč lagoden edinstven razkošen strasten bogat zapeljiv umirjen radosten nagajiv razigran dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se tako, kot si! Čudovita si v vseh pogledih! Ljubezen se občuti fantastično!