OBILJE LJUBEZEN!

Rada bi napisala, da se je toliko zgodilo. Lepega. Čudovitega. Čarobnega.

Kako kaj teče tvoje življenje? Kako kaj teče tvoj dan?

Nekje sem slišala, saj vem od koga – Kris Carr, da naj rečem DA samo takrat, ko si to res želim in ko res tako mislim. Dala je primer, da smo na pomolu in mimo pride neki čolniček, ki smo pa za las zamudili. In če predolgo gledamo v njega in obžalujemo, kakšna priložnost je šla mimo, ne bomo opazili jahte, ki je narejena za nas! Čaka samo na nas! Tako je prav, da rečemo DA samo temu, kaj si resnično želimo! Saj nam je to tudi namenjeno.

V sebi čutim toliko ljubezni! Počutim se tako ljubljeno!

Močna sem bolj, kot sem si kdaj koli predstavljala. Ustvarjam si čudovito življenje.

Sem pa opazila še nekaj, da mi je težko sprejeti kompliment, ko me hvali kdo v superlativih. Ti si super ne vem, kaj že. Ti si super mama. Ali ti si najboljša mama. Seveda nisem! To tudi takoj povem! Trudim in trudila sem se po najboljših močeh! Priznam pa, da mi vseeno godi. Je to moj ego, ki si želi pohvale?! Pa saj je vseeno! Drugič bom samo rekla hvala. Čar je tudi v sprejemanju komplimentov. Tistega, ki mi ga podari iz srca, razveselim, če ga sprejmem. Meni pa tudi polepša dan! (Tako danes ne naštejem takoj sto razlogov, zakaj pa to ni res. Sprejmem kompliment. Se zahvalim.)

Ljubeč čaroben dan poln miru in ljubezni!

Življenje je prekratko, da ne bi uživali na polne! Tudi v tem, da smo kdo smo! Sledi svojemu srcu!

🎀 Veseli december ✨ #2 SPROSTI SE Osho

SPUŠČAM. SPUŠČAM.

Spuščam. Spuščam. Spuščam.

Vse nesigurnosti vase. Vso dokazovanje. Vse, kar me še drži nazaj. Prepričanje, da nisem dovolj. Prepričanje, da moram biti drugačna. Prepričanje, da bo zavrnjena, če bom pristna.

Zdaj se zavedam tega. Če kdo misli, da je moja pristnost ovira, potem to ni moj človek. Ni to moje krdelo. Ni to zame. Tudi to, da sem preveč ali premalo. V resnici samo sem. To je dovolj. Nekdo, ki je resnično moj prijatelj in me resnično želi spoznati, bo to videl in prepoznal.

Najbolj dragoceno pa je, da sama to prepoznam v sebi. Sprejemam se. Jaz sem dovolj. jaz sem točno takšna kot sem, dovolj. Jaz sem točno zaradi tega, ker sem pristna – ljubljena.

Jaz vidim v sebi lepoto. Jaz vidim v sebi pristnost. Meni je moja pristnost dragocena. Jaz sem si dragocena.

Zdaj pa lahko živim iz vsega srca.

Jaz se imam rada, takšno kot sem.

Jaz se obožujem, tako kot sem.

Jaz se podpiram, se spodbujam in se cenim, točno takšno, kot sem.

To je največ, kar si lahko podarim. Takoj, ko to prepoznam v sebi, bodo to prepoznali drugi ljudje.

Čeprav me je strah zavrnitve, me še je bolj strah, da bi živela v laži. Resnica osvobaja. Želim živeti v resnici in miru. Raje imam resnico, kot neke iluzije kratkotrajnih »dobronamernih« laži. Resnica se prej ko slej izkaže in potem se je (spet) potrebno soočiti z njo. Zakaj ne kar takoj?! Čemu odlašanje? Čez nekaj časa ne bo nič lažje! Samo še težje!

Zaupam, da je vse zame!

Spuščam. Spuščam. Spuščam.

Tako delam prostor resnični ljubezni!

Ljubek srčkan sijoč pristen ljubeč navihan divji strasten sočen slasten dan poln božanskega obilja!

Čarobno je biti to, kdo si. Neguj svojo čarobnost! Ranljivo postanemo, ko pokažemo svoj pristen jaz. Ampak to je tudi čar vsega! Kako pa se nam naj ljudje drugače zares približajo in mi njim?!

SRČNA SPREMEMBA

Kaj če vse spremembe sploh niso na slabo? Kaj če nobena sprememba ni na slabo? Kaj če so vse samo lekcije, ko se ravno ne zgodi zaželeno? Kaj pa če so preusmeritve k želenemu?

Kaj, če pa se vse dogaja zame?! Ker se! Zaupam v to!

Danes sem dobila vodilo iz Angel answers (Virtue, Valentine), ki me je tako spodbudilo!

 Velike, srečne spremembe!

Če po vem po resnici, se tega zelo veselim.

Včasih bi otrpnila ali bila zategnjena! V smislu 'Ne me vleči izpod odeje! Pusti me dremati! Ni me!' In bi se takoj pokrila nazaj čez glavo!

Očitno, da sem pripravljena, da se pomaknem naprej. Veselim se velikih srečnih sprememb! Iz vsega srca!

Res pa je, da mi intuicija pospešeno dela. Kar začutim prej stvari, katerih pomen se mi potem razjasni. Nekaj me prešine, kar potem kar dobi smisel in se zloži v sestavljanko dneva. Zdaj so to slutnje, še naključne, ampak zaupam, da se bodo okrepile.

Bom pogledala, kaj še več pravijo karte.

'Angeli bodo z mano in spremembe zahtevajo, da popolnoma zaupam. Spremembe, ki so pred mano, mi prinašajo srečo – samo zaupaj. Te priložnosti se ne bi pojavile pred mano, če ne bi bila pripravljena na njih!'

Zdaj pa še najboljši del…

'Spusti strahove in poslušaj svoje srce!'

To pa je vodilo dneva in pol! Kako se veselim! Pripravljena sem! spuščam strah!

Ljubek pristen sijoč srčkan svetel dan poln božanskega obilja!

Zares, no, sledi svojemu srcu!

ZAUPANJE V SREČNI KONEC

Kaj je sploh občutek ljubljenosti? Kaj je sploh tista nevidna, a tako močna vez ali občutek, ko vse je prav – vsaj v mojem srcu se občuti tako?!

Ni več hitenja. Ni panike. Samo mir.

Neko tiho zaupanje. Obljuba.

Kot bi bilo zaupanje v srečni konec. Ali bolj, kot da zaupam v srečni konec. Ne glede, kaj vse se zgodi, vem, da me čaka srečni konec. Tudi če še zdaj ne izgleda tako. Tudi, če ni nikoli konca, vem, da se vedno vse obrne zame.

Zaupam, da ne prideš do konca. Zaupam, da se nadaljuje in da ni konec nadaljevanj. Samo nadgradnje so. Poglabljam se vedno bolj. Vse dokler nisem samo ljubezen.

To je vse, kar je zares pomembno in kar zares ostane.

Enostavno je.

Ljubezen je enostavna.

Ljubezen se občuti fantastično!

Ljubek srečen sijoč pristen dan poln veselja!

Vredna si, da si to, kdo si! Imej se rada na polne!

IZRAZ PRISTNOSTI

Želim si, da bi vsak dih bil izraz pristnosti. Udejanjanje duše skozi fizično, če le prisluhnem šepetanju srca. Veliko trenutkov pa gre mimo neopaženo.

Veter slišim samo, ker je valovanje krošenj postalo glasnejše. Se spet umirilo in spet začelo povečevati šelestenje. Zdaj pa je spet utihnilo. Samo tu pa tam preleti kakšen metulj ali osa, mogoče muha.

Moje srca pa je nenehno. Včasih ali pogosteje, kot bi si želela, pa ga ne slišim, ker sem v prenizki vibraciji. Potem pa trka in trka, šumi kot listje, pa ne razločim njegovih glasov. Preveč sem v paniki in hlastam za zrakom, da bi res lahko zadihala na polno.

Danes odpiram srce. Dopuščam, da ljubezen vstopi vanj in me vodi.

Dopuščam si, da se umirim in res slišim glas srca. To je pot pristnosti, ki vodi naprej.

Dopuščam si, da polno zaživim sebe. Dopuščam si, da sem že ljubezen, ki jo imam v sebi. Ni mi je več treba prikrivati ali zmanjševati. Ali ustavljati. Zadrževati za jezovi, ker ne vem, če drugi prenesejo toliko mene. noben jez več ne more zadržati sile srca, ki želi, da me usmeri na pristno pot. Moja srčna pot me kliče. Šepetala je. Vztrajala! Mi prigovarjala! Zdaj pa ima moč orkana in ne pusti se več odgnati z ššš, malo tišine prosim. 'Pssst! Poskušam te ignorirati. Rada bi živela normalno. Samo malo se mi še pusti pretvarjati. Vse ostalo izgleda tako divje, neopredeljeno in strašljivo. Saj bom pogumna. Enkrat. Samo ne še danes! Malo še. Daj mi še čisto malo časa!'

Tako zavestno in podzavestno ohranjam vzorce manjvrednosti, nesamozavesti in nezaupanja vase. Ne rabim še stopiti naprej. nisem še pripravljena!

Nikoli ne bom! Vedno bodo nove okoliščine, ki še jih ne obvladam. Sproti se bom učila! Čas je, da skočim in zaupam, da se bodo krila pojavila. Srce me bo vodilo. Samo umirim se. Vdihnem. Si položim roke na srce in vdihnem lepoto.

Prišla sem sem z namenom, da živim pristno. Zato bo potrebno skrivanje pospraviti v predal ali ga za vedno odvreči v smeti. Rojena sem bila za sijanje in časi so taki, da svetloba ne more več ostati skrita. Namenjeno mi je, da sijem.

Pogumna sem. Vsaj danes. Zase. sem se imam rada. Za vse druge, ki čakajo, da se moji darovi razkrijejo in doprinesejo svetu.

Končno lahko na polno razširim svoja pljuča in občutek je fantastičen!

Sledi svojemu srcu!

Čudovit izjemen čaroben luškan dan!

Danes bodi pogumna. Umiri se dovolj, da slišiš svoje srce. Potem pa pot pod noge. Naredi prvi korak in pot se bo pojavila. Tako kot pri žarometih na avtomobilu. Osvetlijo nam samo nekaj cestišča naprej, ne vse ceste do doma. To je dovolj. Pripravljena sem. Zaupam, da bom vodena.

ISRENO POTOVANJE

Iskrenost je temelj vsega. Najprej sem iskrena do sebe. Potem pa do drugih. Ali tako kot sem do sebe, tako sem do drugih.

To pomeni, da bolj kot se imam rada, bolj me lahko imajo radi drugi. Bolj kot cenim sebe, bolj me cenijo drugi. Bolj kot vidim izjemnost v sebi, bolj jo vidijo drugi.

Danes zaupam v svojo izjemnost. To koristi meni in drugim. Meni, ker si dovolim polno sijati. Drugim, ker sem sproščena v njihovi družbi, da moja ljubezen res zasije iz mene, da so objeti s pozornostjo.

Čas je, da sledim srcu. Čas je, da se razvajam. Gozd kliče, da me objame in pomiri s svojo blago, nežno, a močno prisotnostjo povezanosti.

Danes si dopuščam samo biti.

Iskrenost je temelj vseh odnosov. To je osnova. To je bistvo. Grajenje mostov in hkrati nenehno potovanje.

Ljubek čaroben iskren sočen sončen sijoč pristen lahkoten blažen optimističen miren dan poln božanskega obilja!

Pesem srca je v zraku. Sprejmi jo za svojo in poj na vsa pljuča. Iz vsega srca!