Včeraj sem takoj zaspala po prvem poglavju. Berem zanimivo
knjigo o ljubezni. Me zanima, kakšen bo konec, čeprav se mi zdi že skoraj malo
očitno. Zdaj samo berem podrobnosti.
Rada pa imam tudi presenečenja in zaplete, ki se potem vedno
srečno končajo. Verjamem v srečne konce. Vedno.
Včeraj sem si vzela čas in pogledala vse v vrtu. Jagode so
bile tako sočne in dobre. Božanske. Sladke. Sočne. Sploh, ker so moje prve
jagode. Neverjetne so. Tako so bile lepo zardele, da so me prav vabile.
Zamikale so me.
Zakaj sploh smo zavistni? Zakaj sploh sem zavistna? To bi
naj bila dobra novica, da če drugim uspeva, lahko tudi meni. Zakaj potem dolg
obraz? Zakaj potem zagrenjenost? Pa vem, da mi škodi, pa me je spet potegnilo
noter. Želim se razstrupiti. Sem lahko vsaj malo vesela, da gre drugim dobro,
ker to pomeni, da je moje dobro blizu?! Pa saj tudi meni nič ne manjka! Imam in
živim svoje sanjsko življenje. Vem, da še je veliko drugih presenečenj, ki jih
ima življenje zame. Če pa bom zavistna, ljubosumna in tako, pa vse to dobro
blokiram. Vesolje si misli, tega verjetno noče, če ji zbuja take občutke.
Preskočimo to.
Rada bi to spremenila. Zdaj se bom iskreno veselila z
vsakim, ker vem, da je zame še malo bliže moja uresničitev srca.
Kako lahko bolj močno ostajam v svoji energiji pozitivnega?
Vaja.
Vaja dela mojstra, mojster dela vajo. Mojstrica dela vajo,
vaja dela mojstrico.
Tako je!
Uživaj mi, čuj!
Lep izjemen sočen harmoničen bogat iskren srčen razkošen
miren srčkan šarmanten jasen optimističen ljubeč kreativen dan poln obilja in
blagoslovov!
Res mi uživaj čuj! Samo enkrat se živi – to življenje.
Dopusti, da te življenje ljubi, kot bi rekla L.L. Hay!
Ni komentarjev:
Objavite komentar