Poslušam svoje srce: Rada imam barvito!

Poslušam svoje srce: Rada imam barvito!: Ahhhh! Pa smo tu! Kaj ni lepo biti tu? Če še ni lepo, je moja prioriteta, da ustvarim lepo. pa saj mi ni treba ustvarjati! Pogledam ...

Rada imam barvito!

Ahhhh! Pa smo tu!

Kaj ni lepo biti tu?

Če še ni lepo, je moja prioriteta, da ustvarim lepo. pa saj mi ni treba ustvarjati! Pogledam ven! In sonce! če pa to ni lepo! Ali pogledam ven in lepi oblaki. Na drugi strani. z rahlo svetlejšimi lisami. Prav lepi so!

Uživam v polnosti življenja. Zdaj! to me tako osrečuje. Majhne stvari. Pitje kave iz moje najljubše skodelice. Tako lepe zelene barve je. S posebnim vzorčkom. Tako zelo lepim vzorčkom. Ampak lepe svetlo močno zelene barve.

Saj vem. Rada imam stvari v barvah.

Prav uživam na poti. Prav uživam na vseh področjih!

Osrečuje me pa tudi lepo oblačenje.

Kaj če bi res imela v omari same take stvari, ki so mi pri srcu. Ne take, ki so mi, eh. Si jih pač oblečem, ker so že tem. Lahko imam le najboljše. To pa pomeni čiščenje. Saj tako nosimo samo 20% tega, kar imamo. Kaj če bi dala vseh ostalih osem kosov stran – od desetih?

Uuuu! Kak izziv! Ne me izzivat! Si upam?

Rada imam raznolikost. Pa saj ni nič takega. Stran bi dala stvari, ki jih tako ne nosim preveč rada. Mogoče jih sploh ne bi pogrešala. In tako bi res nosila stvari, ki pa so mi pri srcu.

In če naredim izbor, selekcijo z omaro, lahko potem začnem s pohištvom, pa dekoracijo, pa skodelicami, pa vsem.

No, na tretjem nivoju pa z mislimi. Mi koristijo? Se ob njih počutim dobro? Me navdihujejo, me dvigajo, me navdušujejo? Čas je, da sem selektivna pri vsem.

Mi je kaj res vešč, ali si pač kupim, da kupim? No, zdaj imam priložnosti, da se ustavim. In grem naprej zavestno. V vse.

Ljubek pristen navihan nagajiv srečen izpolnjen dan, moja draga, moj dragi!

Cmok!

Objem!

P.S.: Rada imam to lepo čarobno nagajivo samosvoje življenje. Uživam v vsaki pikici!

Tečaj čudežev - 53. lekcija

Poslušam svoje srce: Samo srečna!

Poslušam svoje srce: Samo srečna!: Kaj so tvoje najbolj drzne sanje? Kaj je tvoja najbolj divja stvar, ki bi te razveselila? Kaj je tisto, kar je zate res tisto pravo ...

Samo srečna!

Kaj so tvoje najbolj drzne sanje?

Kaj je tvoja najbolj divja stvar, ki bi te razveselila?

Kaj je tisto, kar je zate res tisto pravo življenje?

Kaj te navdušuje?

Seveda si moramo. Saj vem. Nič ni moramo. Ampak moramo, odgovoriti na ta vprašanja.

Tu je zdaj tisti del, ko bi naj bil droben tisk, ki ga tako nihče ne bere. Ampak je. seveda so naše sanje v harmoniji z našim srcem. In seveda ne škodijo nikomur drugemu. Saj to pa ja ne bi. Ampak vseeno.

No!

Zdaj pa si začnimo ustvarjati tako življenje. Pa če uporabimo domišljijo na začetku, kaj bi sploh radi, je to dovolj. Nekje začnimo. Sebe si predstavljam sredi teh mojih najbolj divjih sanj. Prav občutim vetrc v laseh, toplino sonca na koži in tako notranje zadovoljstvo in srečo. In seveda se smehljam zraven, ker tako uživam.

Že Einstein je rekel, da je domišljija nekaj najbolj pomembnega. Zdaj pa je čas, da to uporabimo. Bolj ko bom svet doživljala, kot da sem že sredi svojih sanj, bolj bo tak postajal. Pa še nekaj! Einsteinu pa ja ne bom oporekala! Nikoli!

Nekaj pa je, kar mi vedno spremeni dan na boljše! Lepe rože. In zdaj mi moji dve orhideji tako lepo cvetita. Pa še nekaj! to ap ni treba na dolgo razlagati. Seveda moja jutranja kava. In če je v postelji, je še boljše.

Kako s te kaj praznovali Valentinovo? Kaj pa ti? Ti si izbranka svojega srca? Si ti izbranec svojega srca? Ali si tako, no, eh, hm, pač, no, skoraj, malo, približno?

Kako naj imamo zdrave odnose in ljubezen, če je nimamo najprej do sebe? Kako utrudno in umorno in brez učinka je nekomu praviti ali ga prepričevati, da je dober, da je vreden ljubezni in da ga ljubimo, če dam tega ne čuti. Nič ne moremo narediti v resnici, da ga prepričamo. Zato pa imejmo najprej radi sebe. To potem lahko damo in to lahko sprejmemo.

Ljubek sijoč pristen navihano dober dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje! Zdaj! Čutiš to srečo?!!!

Poslušam svoje srce: Zdaj pa stopimo ven iz tega...

Poslušam svoje srce: Zdaj pa stopimo ven iz tega...: Hej, pa sem spet na terenu. Tako mi je super. Kako pa kaj ti, moja draga, moj dragi? Kako kaj tvoje življenje? Si ga narediš kaj, d...

Zdaj pa stopimo ven iz tega...

Hej, pa sem spet na terenu. Tako mi je super.

Kako pa kaj ti, moja draga, moj dragi?

Kako kaj tvoje življenje?

Si ga narediš kaj, da ti je fajn?

Veš, da si ti fajn?

Saj vem, ampak res je.

Vedno so nas popravljali in primerjali. Če pa smo čisto vredu, taki kot smo.

Čisto vredu sem, taka kot sem. čudovita. Izjemna. Pristna. Polnost. Veselje. Radost. Izjemnost. Izvirnost.

Še bolj pa je pomembno, da se res odkrivam. Kaj sem in kdo sem?

In to ni naloga ega. Ne! Bolj dopuščanje, da karkoli se želi izrazit skozi mene, da se. Narava. Narava v meni, ki me kliče. To je to. pestrost. Izjemnost. Izvirnost. Izpolnjenost. Občutek notranje sreče!

Kako je zdaj čas, da izstopim iz tega, da sem stara jaz. v udobju. V gnezdu. Če pa bi rada videla svet. Samo ne danes. Samo ne še danes. Mogoče jutri. In jutri spet kaj pride vmes in mi ni za iti. Res ne. Res še ne bi danes. Kaj pa če bi spet jutri? Potem pa to kar odlašam. In gnezdo postaja vedno bolj vabljivo. In domače. In udobno.

Zamujam pa pustolovščino. Zamujam pa vse, kar je res zanimivo in pristno in pravo. In tisto, kar je res zame. V vseh pogledih!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Ustvari svoje življenje po svoje!

Poslušam svoje srce: Sončkanje...

Poslušam svoje srce: Sončkanje...: Tako! Danes pa javljanje s terena. Akcija. Saj tako tudi mora biti. Sem tako srečna in zadovoljna. Sem polnost in hvaležnost. Rada imam svoj...

Sončkanje...

Tako! Danes pa javljanje s terena. Akcija. Saj tako tudi mora biti. Sem tako srečna in zadovoljna. Sem polnost in hvaležnost. Rada imam svoje življenje.

Saj, kdaj ga pa nimam.

Ampak bolj kot ga imam rada, še lepše postaja. In zdaj je lepo! zares!

Saj vem.

Življenje je polnost in prazničnost in hvaležnost. Sem to, kdo sem. sem to, kdo sem in vedno bolj uživam ob tem.

Pa zakaj sem sploh hotela biti kdo drug ali drugačna?

Če pa je tako fajn biti taka, kot sem. pa še najlažje. Počasi počasi vedno bolj plešem korake po svoje. Saj vem. So naučeni. Ampak so togi. Ko pa jih uporabljam po svoje, so lepota, so izraz pristnosti. So izraz tega, kdo sem. lepota. Sijaj. Unikatnost. Raznolikost. Užitek. Razigranost. Veselje.

Zakaj ne bi plesala po svoje?

Na glasbo, ki mi je všeč?

Zakaj ne bi živela po svoje?

Po čigavo pa naj?

Nek klic je v meni, ki je vedno glasnejši. Moja narava. To je nekaj močnega. Kot vrtnico vse kliče k cvetenju, tako mene kliče vse k poetičnemu ustvarjanju.

Ne morem proti naravi. To je del mene. to sem jaz. prav želi se izraziti skozi mene. prav želi si na vso moč. V vseh pogledih.

Naj teče. Naj teče narava skozi mene. za to sem bila ustvarjena. Zdaj pa si lahko tako dovolim živeti. Kaj pa je tvoj klic? Kaj je tisto, kar te veseli? Kaj je tisto, kar te vedno znova in znova kliče, potiho, a vztrajno!?

Zdaj pa to poslušajmo!

Ljubek sijoč pristen iskren dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je tvoje in te ima rado! 

Poslušam svoje srce: Ti pa tudi!

Poslušam svoje srce: Ti pa tudi!: Danes pa pišem zvečer. Ponoči! Zanimiv dan je bil danes. Vsega po malo. Malo čajanke in malo urejanja zadev. In čilanje. In razvajanje. In š...

❤️ Be your best version

Tečaj čudežev - 49. lekcija: Božji Glas mi govori ves dan.

Ti pa tudi!

Danes pa pišem zvečer. Ponoči! Zanimiv dan je bil danes. Vsega po malo. Malo čajanke in malo urejanja zadev. In čilanje. In razvajanje. In še malo več čilanja.

Super mi je tako, kot je. rada imam to lepo polno življenje.

Seveda me zanima, kako ga bolj zavestno ustvarjati. Dolgo sem ga. ali sem mislila, da ga. no, bolj sem se ukvarjala s tem, karkoli se je pač pokazalo.

Ni čudno, da imam vse te kar neke okoliščine in kar neke misli. In kar neko življenje.

Ampak lahko ga ustvarjam bolj namensko. To je to! lahko ga ustvarjam bolj po svoje.

In seveda še bo staro nekaj časa. nekaj let. Pustimo leta. Nekaj časa. hitro bo zbledelo! Seveda bo staro še nekaj časa udarjalo ven. Pokalo po šivih. Se kazalo v megleni podobi. Ali jasni!

Pa to je normalno!

Je pa res, da karkoli sem ustvarjala, je preteklost. Zdaj ustvarjam za prihodnost. Torej, kaj si želim? Bom ustvarjala še več istega?

Res?

Sem prepričana?

Ali bi mi bilo kaj bolj všeč?

No, potem pa ustvari to!

Nekaj sem poslušala. Kako čudoviti smo. Kako smo izjemni. Kako smo izraz božanskega. Vsak od nas je tukaj namenoma. Namensko. Kot unikatni izraz Vesolja. In da je arogantno misliti, da smo manjvredni ali nevredni. Ker potem to božanskost v nas blatimo. Saj vem! Radikalno!

Ampak kaj lahko o sebi danes razmišljamo kot o izjemnem? Vsaj malo! Navadimo se!

Čarobni smo!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep sijajen veličasten izjemen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čarobnost! Zdaj! Ti pa tudi! Zdaj!

Poslušam svoje srce: Pa res je to! Čudoviti smo!

Poslušam svoje srce: Pa res je to! Čudoviti smo!: Kaj sploh cenim, kar imam? Ali vedno hitim v novo dogodivščino? Mislim, da ne cenim dovolj! Saj vem! Imam vse! Pa saj je na sploh tako,...

❤️ Najboljša različica sebe

Pa res je to! Čudoviti smo!

Kaj sploh cenim, kar imam? Ali vedno hitim v novo dogodivščino?

Mislim, da ne cenim dovolj! Saj vem! Imam vse! Pa saj je na sploh tako, da je vse poskrbljeno. Ali da sem preskrbljena. Kako čudne besede! Nič mi ne manjka!

Kaj pa jaz delam?

Najdem stvari, ki pa bi lahko bile boljše in se potem sekiram zaradi njih. Malenkosti. Drobnarije. Nič kaj takega!

Lahko pa se navadim drugače!

Kaj pa je dobrega!?

Kaj pa gre odlično?

Kaj pa mi je vešč na meni?

Kaj pa mi je všeč na drugih? In jih potem gledam skozi to!

Kaj pa gre v pravo smer?

Pomembno je, da iščem dobro. ker kar iščemo, to ponavadi najdemo. Kot bi rekli, tudi dlako v jajcu, če je treba.

Pa ni treba!

Kaj si želim imeti prav, ali biti srečna?

Kaj mi je bolj pomembno?

Seveda si želim biti srečna! To izberem vedno! Če me zdaj vprašaš! Če na pa sigurno trmoglavim pri svojem.

Ampak zdaj vem. Lahko izberem srečo! Lahko izberem sebe. Lahko izberem, da se počutim dobro! lahko izberem, da bom uživala, ne glede na vse.

Pa še nekaj bi mi zdaj Kojc rekel, če bi bil tukaj. Si našla mir s tem? Ali čem drugim? Kaj je tvoj mir in zaupanje?

Sem. našla sem mir. Sem kje sem. zdaj to sprejemam. In grem z veseljem naprej!

Še vedno so pa moje navdušenje sestavljanke! Zdaj pa mi gre kar dobro! verjetno sem sestavila komaj tretjino! Pa kaj! Tako se začne! In komaj čakam, da gremo naprej! Seveda si želim, da sestavljam naprej! In jo tudi bom! Prav čarobno je košček za koščkom videti, kaj nastaja. Vsak košček je čisto nelogičen. Verjetno so jih dali preveč ali premalo! Ko pa najdem košček, ki točno pristaja v drugega, to pa je čisti užitek!

Tako je verjetno v življenju. Lahko tiščimo noter stvari, ki mogoče niso prave za nas. ampak, ko pa je prava stvar, pa se prilega popolno!

Ljubek sijoč čaroben izjemen razkošen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Čudovita si! Čudovit si!