UŽIVAJ!

Kako si kaj danes? Pa res, kako si!? Mi kaj uživaš?

Jaz sem vredu. Kako izguljena fraza. Kako sem v resnici!? Vznesena, vzhičena, blažena, navdihnjena, polna pričakovanja in v ustvarjalnem ciklu.

Počutim se povezana. Pa še ptiček je to potrdil s svojim trikratnim čiv. Zdaj pa je spet vse tiho. Pijem svoj čaj in opazujem ogenj. Aha, zdaj je spet začivkal.

Danes si bom skuhala nekaj preprostega, kitajsko zelenjavo s steklenimi rezanci, pa da vidimo, kako bo. Božansko, si že predstavljam.

Opazila sem, da zelo rada uporabljam besedo božansko. To se mi zdi tako sočna in hkrati polna življenja beseda, ki vključuje vse. Lepoto, ljubezen, radost, toplino, modrost, zapeljivost, povezanost, milost, blaženost, obilje, bogastvo, ustvarjalnost, jasnost, prijateljstvo, prijaznost, čarobnost. Vse je v tej besedi. Svetloba. Življenje. Pretočnost. Zaupanje. Iskrenost. Ljubljenost. Rada jo imam. Večnost.

Kaj če bi se podala naprej, čeprav še zdaj ne vem točno, kaj bo in bo moje življenje milijonkrat boljše, kot sem sploh lahko pričakovala? Kaj če se bo zgodilo enako, kot se je nazadnje z domom, da sem dobila milijonkrat več, kot sem si predstavljala?! Kaj če se samo podam naprej, pa da vidim, kaj bo!? Kaj če bo moje življenje še bolj božansko!??! Kako se naj upiram temu! Če pa bo božansko, ali pa še bolj božansko kot je zdaj, pa gremo!

Zaupam. Polna sem zaupanja. Saj ne vem točno, kaj me čaka, ampak vem, da bom sproti prisluhnila, pa bo – kar bo. Čarobnost. Pa ne samo čarobnost! Božanskost! Zakaj pa ne! Jaz sem za pustolovščino. Odpiram svoji srce novi pustolovščini. Vem, da ne bo zahtevano od mene več, kot sem sposobna dati. Torej kot mi je prej rekla karta Rebecce Campbell (tudi to je moj jutranji obred, da pogledam v karte za navdih), stopi nazaj, vzemi si zalet in skoči.

Pa si res upam? Upam.

Vesolje mi je ujelo. Potem pa že. Zaupam vesolju, da je samo ljubezen. Zdaj sem prepojena z njo.

Včeraj sem imela čistilno akcijo po gozdu. Pobrala sem polno plastike, ki je že razpadala. Našla sem tudi stara oblačila in čevlje, v katerih so si mravlje naredile mravljišče. Smeti je bilo za dve veliki vreči, pa še danes grem naprej po steklo, ki sem ga dajala kar v stara vedra. Zanimivo, da sem še v starem lončku našla štiri sadike peteršilja. Verjetno se je sam posejal, zdaj pa sem jih jaz nasadila v lonec, da ga bom imela pri roki, če ga bom potrebovala. Našla sem tudi meliso in domač čaj je nekaj čisto drugega kot kupljen. To ima taki okus, da si jo vedno prihranim za na konec, da mi izboljša okus.

V gozdu je takšen mir. Prav božansko je. Polno sem se nadihala in prezračila.

Kako lahko ti danes pomagaš materi naravi? Poveži se z njo in sabo. Narava nas zdravi in nam res daje veliko. Položi kaj noge na njo in uživaj v mravljincih ljubezni.

Ljubek pristen iskren vesel hvaležen jasen živahen blažen bogat angelski miren harmoničen kreativen celovit navihan sočen razkošen dan poln obilja!

Razvajaj se! Kaj ti je res dragoceno!? Danes si privošči kaj lepega in zares uživaj. Življenje je lepo, odpri mu srce!

LJUBEZEN? ALI LJUBEZEN!?

Včeraj sem pisala in me je skoraj kap – no saj ni bilo tako hudo. (Spet drama? Sem mislila, da sva s tem končali… Hmmm?!) Odprla sem ponovno dokument in ni bilo nič shranjeno! Nič! Potem pa sem opazila, da je ikona na namizju skočila nekam dol in sem drugega odprla. Olajšanje. Vse je bilo tam, samo v drugem dokumentu.

Kako zanimivo, da vse obstaja paralelno. Ljubezen ali strah. Moč ali nemoč. Svetloba ali tema. Blaženost ali obup. Navdušenje ali dolgčas. Vse je odvisno od tega, kaj izbiram.

Vedno je mogoče izbirati, ni pa nujno, da je lahko. Bolj sem nizko v vibraciji, bolj se moram potruditi. Ampak se splača. Bolj ko se dvigujem, lažje in lažje postaja. Kar nabira se zagon in me potem kar odnese v veselje, ljubezen in mir. Sprejemanje. Veselje do življenja. Hvaležnost za življenje. Povezanost s svojim srcem. Ustvarjalnost. Božansko je. Rada sem v visoki vibraciji.

Včasih pride res zlahka in kar čutim mravljince in ustvarjalno energijo, včasih pa se trudim. Včasih pa res pomaga samo dremanje, da se malo resetiram.

Imam dnevno rutino, ki me dvigne že na začetku dneva. Meditacijo. Brez tega ne grem nikamor. To je tako, kot bi brez zavor drvela po klancu navzdol. Po bregu dol in se zaletavala v vse, kar mi pride naproti. Ali kot bi šla na pot brez bencina v rezervoarju. Ne gre. Potem je treba avto potiskati ali vse moram nekako s svojimi močmi vleči ali riniti naprej. Naporno je in hitro se izčrpam. Če pa res pride kaj vmes in ne naredim meditacije zjutraj, kar je redko. Že dolgo se ne spomnim, da bi se to zgodilo. No, ko pa se, pa jo naredim takoj, ko jo lahko. Potem se počutim pomirjeno. Zdaj sem se spomnila, kdaj je bilo nazadnje. Meditirala sem v avtu sredi mesta, ker imamo vsako soboto skupne meditacije s Suzan Ashley, potem pa sem šla po opravkih. Tudi to se zgodi. Bilo je super.

Meditacija je »game changer«. Kako bi se to reklo v Slovenščini? Meditacija pa dvigne igro na drugi nivo, čisto spremeni igro. Kot joker, ki ga lahko vedno izkoristiš.

Seveda je moj dnevni obred pisanje. To že vsi vemo. Zadnje čase pa sem spet začela tapkati in priznam, da se kar smehljam zraven. Razbijam dvome, no bolj jih raztapljam in potem vse nadomestim s pozitivnimi afirmacijami. Seveda tapkam z Brad Yatesom, ki je fantastičen. Zdaj imam teme: ljubezen do sebe, imam več kot potrebujem in moji darovi so dragoceni – ali delam kar ljubim in sem odlično plačana za to. Fantastično je. Res priporočam.

Ponavljam tudi mantre za obilje, ki me jih je naučil Emanuel Dagher, naredim tudi ah meditacijo od Wayna Dyerja, pojem afirmacije, ko igram na ukulele. Posnamem se glasovno, kot da je že vse tu, kar si želim, kar me je spodbudila Ana Bučevič. To pa je že skoraj to. Rada grem tudi na sprehod in mogoče bi spet rada delala reiki.

To so moje metode, da se lahko dvignem. Pa všeč mi je, da sem v visoki vibraciji. Veliko pa tudi ustvarjam, kar me tudi zelo veseli in mi dviguje vibracijo. Pa moj vrt.

Pa seveda moja mačka Bliss, ki je vedno polna vragolij in prava cartljivka.

Uživaj mi, čuj!

Ljubek pristen lahkoten zabaven bogat harmoničen igriv miren jasen razkošen ljubeč iskren pester dan poln obilja!

Razvajaj se danes, to je tvoj čas polnosti in pristnosti. Privošči si kaj dobrega. Na polno uživaj z vsem srcem. Rada se imej na vse mogoče načine. Uživaj mi, moja draga. Res! Enkrat se živi! Privošči si razkošje užitka!

LJUBIM MIR

Pa sem mislila, da nisem dramatorka – ali kraljica drame – ali drama lama. Pa vidim, da kar sem. V vse dam nek element presenečenja, ker sem pripovedovalka zgodb. Tako si želim drame, da je zgodba bolj zanimiva. Pa si jo res želim? (Kolikokrat lahko uporabiš pa v enem odstavku!?! Sploh nisem vedela! Pa to ni res!)

Si res želim drame?

Ne!

Ljubim mir in spokojno življenje. Ljubim razkošje tega trenutka, ko slišim samo ptičke zunaj. Srce mi mirno bije.

Zgodi se.

Sprejmeš.

Porihtaš. (*prevod: urediš…)

Spustiš.

Greš naprej.

Zakaj je potrebna drama? Samo, ker sem je bila navajena od otroštva?! To ni dovolj dober razlog, ker sem zdaj odrasla in se lahko odločam zase in izbiram svoje misli in s tem tudi srečo. Res je. Ni nekega res legitimnega izgovora. Ni opravičila. Izgovori pa so samo izgovori, da mi ni treba ravnati odgovorno in pogledati, kaj sem ustvarila. (V resnici bi tu naj pisalo, kakšno sranje sem ustvarila.)

Lahko spustim dramo?

Lahko neham dramatizirati o drami?! Lahko spustim tudi to?!

Sprevidela sem. Sprejela sem. Zgodilo se je. Tu je. Lahko uredim ali urejam zdaj. Spustim. Sprevidela sem vzorec. Grem naprej.

Lekcija sprejeta. Utrjena.

Zaključeno.

Konec.

Stop. Zdaj pa nehajmo o tej temi! Pa kdo piše – ti ali jaz!

Rada imam dobre komedije. Zdaj sem se spomnila Pr' Hostar, ko je direktor govoril, kako bi šel s sobarico na dopust v tople kraje in je že kar slišaj morje, kako valovi. Potem pa mu je ona rekla: »Pa kaj ti pišeš dopuste ali jaz!?«

Nekaj v takem smislu. Še vedno mi je to zabavno. Dobra komedija.

Pomislila sem, da bi se res naučila igrati ukulele. Saj zdaj brenkam – gor in dol. To pa je tudi vse. Saj je igranje – samo ni IGRANJE – v resnici. To je moj način sproščanja in pošiljanja afirmacij v svet.

Kako mi je v uteho, da se vedno lahko obrnem na angele in me vodijo, kaj naj naprej. Čutim privilegij, da so z mano. Vedno mi je bila najljubša molitev angel varuh. Še sina sem naučila. Zmolila sva za naju, za vse sorodnike in vse, ki to potrebujejo. Vsako večer pred spanjem v postelji. Res lep obred, ki se ga z veseljem spominjam.

Nekaj ustvarjam in sem tako navdušena, kako lepo je izpadlo. Božansko lepo je in komaj čakam, da nadaljujem delo. To pa je vznemirjenje. Božansko! To pa mi tako tečejo ustvarjalni toki, da sem v najbolj srečni energiji, kar sem lahko.

Izbiram, da sem v dobri vibraciji. Vse mi je na voljo, ljubezen ali strah, istočasno.

Ljubek pristen lahkoten jasen iskren živahen blažen bogat harmoničen miren ljubeč vesel kreativen razkošen pisan dan poln zaupanja in obilja.

Zaupaj, da si vredna dobrega življenja. Zaupaj, da si ti dobra. Zaupaj v svoje darove. Neprecenljivi so. Ti si neprecenljiva! Ti si izjemna.

POMIRJENO

Jaz sem tako srečna, ko ustvarjam. To pa me čisto izpolni. Lepo mi je. Srečna sem. Zares! Komaj čakam, da pogledam, kaj je nastalo od včeraj.

Kaj pa tebe navdušuje!?

Čas je tudi, da neke stvari spustim. Lepo mi je, da se osvobajam. Nekaj pač ni mojega in tega si več ne želim. Dovolj je bilo.

Imam prijateljico, ki se druži z drugo prijateljico, ki je tako zahrbtna. Zares. Ni mi jasno, kako tega ne vidi. Noče videti. Kaj naj s tem? Pa naj se druži! Pa še neiskrena je. Jaz pa se ne rabim. Obe blagoslavljam z ljubeznijo. Naj uživata druga v drugi. Ne morem pa več isto gledati na to prijateljico, ki ne vidi resnice. Pa saj se bo resnica izkazala. Ne bom se šla te drame. Ni moja. Sprejemam. Odpuščam obema. Naj živita srečno do konca svojih dni. Lahko pa imam kljub temu kakovosten odnos z njo, če le želim. Ne bom pa dopuščala tega sranja v moje življenje.

Dobro.

Zaključeno.

Spuščeno.

Kaj si lahko rečem, če samo pomislim na to? Spuščam. Osvobajam te. Naj se resnica izkaže.

Nekaj takega. Resnica se je še vedno izkazala. Tudi zdaj se bo.

Mogoče pa mislim, da je moja prva prijateljica bolj duhovna, kot sem mislila. Ali pa ima drugo pot in potem rabi to sranje, da se ji razjasni. Kdo bi vedel?!

Od zdaj naprej izstopam iz te drame. Za vedno.

Včeraj sem samo pomislila na gozd, kako mi je bilo lepo, ko sem se naslonila na kostanj s čelom in sem čutila njegovo življenjsko energijo, kako me poživlja. Kako mi odvzema vso jezo, da sem dobila kar solzne oči. Vse se je hitro pretopilo v žalost. Potem pa v mir. Še zdaj čutim mravljince, kot bi še vedno stala na tej jasi in bi me kostanj božal s svojo energijo harmonije, vse ostale moje negativne občutke pa je kompostiral. Res sem hvaležna, da sem tako močno čutila preobrazbo. Drevesa so izjemna. Poklical me je sam, nasloni čelo name in sem. Neverjetno. Vem. Ampak res deluje. Potem sem sedela še nekaj časa na štoru in samo opazovala naravo, kako čudovito čarobna je. Božanska. Res imam lepo življenje. Danes grem spet na terapijo v gozd.

Opažam, da si sama delam drame v glavi. Pa saj se nič ne dogaja. Nič. V mojem svetu je vse dobro. So možgani navajeni na nepričakovane valove in izbruhe drame? Ali jo ustvarjajo sami, da se vse ohranja v starih vzorcih? Res sem bila v primarni družini navajena valov in nepričakovanega. Še vedno to poustvajam? Nikoli nisem vedela, kaj bo. Zdaj pa izbiram mir. Izbiram lepoto. Izbiram mir srca. Mi daje drama adrenalin, ki sem ga bila navajena? Kako sem ponosna, da sem vse to ugotovila! Zdaj pa lahko to spustim. Ni mi več do tega. Ni mi več do nihanj. Mir. Ljubezen. Harmonija. To si želim ustvarjati. Obilje za vse. To!

Pa saj sploh ni vzroka za dramo. Res ne. Uh, že to me pomirja.

Danes se posvečam lahkotnosti in miru tega dne. Če bo karkoli želelo ustvarjati dramo v meni, si bom rekla: »Odidi od kod si prišla. Spuščam te. Ne želim te več v svojem življenju.«

Nekaj takega. Spuščam. Umirjam se. Zdaj sem svobodna. Juhu!

Ljubek pristen lahkoten živahen lagoden razkošen prijeten hvaležen iskren kreativen miren bogat igriv blažen mogočen ljubljen dan poln obilja!

Razkošje miru je nekaj, kar si lahko privoščiš. Samo osvobajaj se in se posvečaj ustvarjanju miru. Izbiraj več miru. Izbiraj še več miru. Dokler mir ne prevlada. Ti to zmoreš. Zaupam vate.

 

MAGNET ZA MIR!!!

Včasih odlašam. Z neprijetnimi stvarmi. Ampak! Ampak takoj, ko jih naredim, pa se počutim lažje počutim se fantastično. Lahkotno!

Ne grem se več te drame in igric! Rada se imam! Zdaj si želim še naprej ohranjati mir in ga tudi bom. Vem. Pa tako fajn je, ko se nekaj dogaja. Pa niti ni! Potem je vedno nekaj! Vse je prepleteno in zapleteno in potem pride na koncu kupček od muhe ven. Nič. Iz muhe se je delalo slona. Pa res sem naveličana tega.

Malo me je potegnilo noter. Priznam. Povedala sem svoje. Zdaj se počutim fantastično. Lahkotno.

Kako mi je lepo, da bolj in bolj sprejemam odgovornost za svoje življenje. Res se ne grem več teh iger. Pa je ona ono in kaj bi zdaj, pa sem to, pa ne ono. Pa… Pa daj no! Utrujena sem od vseh teh zgodb in drame.

Kaj lahko jaz zdaj naredim?

Grem v gozd.

Naboksam blazino za spanje.

Malo se skričim.

Ne bom več in nisem več pripravljena tega držati v svojem telesu!

Ah!

Bolijo me glasilke, ampak počutim se boljše. Gozd bo moja terapija danes. Bom objela kakšno drevo.

Kaj ni to popolna svoboda?

Obožujem svobodo!

Drugi so lahko popolnoma to, kdo so. Res! Lahko so v drami do vratu, pa mi je vseeno. Vsaj želim si, da bi mi bilo. Ni moja stvar. Ni moj problem.

Vdih. Izdih.

Si želim prispevati k temu? Ali si želim prispevati k ljubezni?

Kaj je moja lekcija v tem?

Lahko se še bolj poslušam in še bolj sijem. Ni treba, da smo uravnovešni in poravnani, ker smo si drugačni. To je lepo. Jaz sem lahko uravnovešena po mojih merilih. Drugi pa po svojih. Čutim olajšanje.

Si želim napetost ali sproščenost? Mir. To si želim. Mir. Torej ga izbiram. Veš kaj pikica, dobro ti gre. Hitro si pogruntala. Hitro si se odcepila.

»Nisem pripravljena procesirati tega dreka za vas. Nisem več pripravljena procesirati tega sranja za vas. Nisem več pripravljena procesirati tega dreka za vas.«

Res je, nisem več pripravljena procesirati tega dreka za vas.

Spuščam. Naj se tisti s tem ukvarjajo, ki jih vključuje. Veš kaj, rada se imam. Dovolj se imam rada, da izbiram mir. Sprejemam. Je kot je. Ni pa mi treba biti in nisem del drame.

Osredotočam se na dihanje in to me umirja. Spet se povezujem s svojim srcem. Lažje mi je. Bolj sem pri sebi.

Lama je šla jesti travo. Ali karkoli je.

Ljubek pristen lahkoten radosten živahen jasen mogočen bogat razkošen izjemen nežen sladki sočen strasten barvit naraven globok občuten miren harmoničen ljubeč dan poln obilja za vse!

Uživaj mi življenje. Dobro se vedno z dobrim poplača. Močna si. Ti kreiraš svoje življenje. Ti si glavna kretorka v svojem življenju. Izbiraj mir. Jaz izbiram mir. Kreiraj raj! Ti to zmoreš. Zares! Zaupam vate! Zaupam vase.

ČAROBNOST JE V TEBI

Življenje je čarobnost. Življenje je lepo. Zdaj.

Kako kaj živim to čarobnost? Jo čutim?

Odvisno, kako sem v sproščenem stanju ali bolj v stanju kaotičnega letanja naokoli. Obožujem mirno sproščeno stanje. Bolj sem starejša, bolj uživam v miru in svetu brez drame. Zares. Poboža mi dušo mir okoli mene, tišina, narava. Čista lepota. To pa je čarobnost.

Če pa sem v letanju, pa vsaj naredim, kar moram – grem po opravkih – potem pa z veseljem in zadovoljstvom domov. Res pa je, da si tudi za to vzamem čas in uživam. Včasih bolj, včasih manj. Opazim pa čarobnost, ko jo vidim. Kašen lep vzorec tapete, sijanje žarkov, dnevno svetlobo ali zvezde, če pridem res pozno domov.

Res cenim sproščeno stanje. Zdaj sem v njem. Zdaj polno srkam mir in ga vpijam, da še postaja bolj del mene in mojega vsakdanjika.

Počasi se odpravljam na potovanje v mesto, kjer še nisem bila. Grem s posebnimi ljudmi, ki so mi res pri srcu in vem, da bo potovanje čarobno. Rada raziskujem in se zlijem z mestom, se usedem v kakšni kavarnici in samo srkam lepoto utripa mimoidočih. Prav uživam, ko se ugnezdim. Rada imam dobro hrano, všeč mi je, ko se mi mesto predstavi samo, kot odkrivam spontano lepote. Res sem srečna, da lahko potujem in da bom to doživela z mojimi ljubimi.

Kar lažje vse poteka, ko sem v toku radosti in navdiha. Uživam v tem. Splača se malo potruditi. Prej sem samo bolj živela – iz dneva v dan – kaj je bilo, je bilo dovolj dobro. Zdaj pa se bolj naravnam, da sem v toku ljubezni.

Bliss mijavka, da bi rada šla ven. Zunaj tako lepo sonce sije, da me prav vabi, da bi šla na dolgi sprehod. Zapeljivka je, ta moja narava in sonce. Obožujem ju.

Samo malo sem zaprla oči, da me sonce presvetli in bilo je čudovito. Tako sem srečna, da imam dom, da stopim ven in si naberem jutranje čaje. Cvetove detelje, regrat, koprivo, meliso. Res sem srečna, da imam naravo na dosegu rok. Božansko je. Počutim se prenovljeno, pa sem bila samo malo na soncu. Rože mi lepo cvetijo in sem jih res vesela. Potonike. Iris. Res je lepo zunaj.

Kako se pa lahko jaz razcvetim in se povežem s svojo naravo? Verjetno, da sem več v naravi. Sigurno. Narava okoli mene prebudi pristno naravo v meni. Zanimivo pa je, da bolj ko sem povezana, manj mi je pomembna popolnost. Želim si več sproščenosti, smeha, lepote, razigranosti. Veselim se, da sem lahko jaz bolj jaz. To pa je napredek. Rada se imam – vsak dan malo bolj. Učim se odpuščati. Pripravljena sem si odpuščati. Bog pomagaj mi pri tem.

Velikokrat me še potegne v preteklost, kaj bi lahko in kaj bi morala… pa se spomnim. Ne bi. Točno v tistem trenutku sem naredila, kot sem, zato ker sem samo to lahko naredila – z vedenjem in zavedanjem, ki sem ga takrat imela. So pa dragocene lekcije. Nič ne bom več obžalovala, saj me je zdaj vsa preteklost pripeljala točno v ta čaroben trenutek, ko pa živim polno, bolj izpolnjeno in zavestno.

Prej sem pomislila, kako srečo imam, no, kako sem srečna, da imam tako čudovit dom in da delam, kar ljubim. Res sem srečna.

Ustvari si čarobnost. Začuti jo. Živi jo. Dragocena si.

Ljubek pristen nagajiv lahkoten svoboden čaroben bogat raznolik iskren jasen šarmanten sladki slasten sijoč razkošen vesel dan poln obilja!

Razcveti se. To je tvoj dan popolnega razcveta v pristnost. Čudovita si. Zares! Povem ti! Res! Res si čudovita!

ZAUPAJ V SVOJO ČAROBNOST

Kaj če bi zaupala vase?

Kaj če bi zaupala, da premoreš ves pogum, ki ti je potreben, da stopiš na novo pot?

Kaj če bi vedela, da imaš vso podporo, ki jo boš kdaj koli potrebovala, vedno ob sebi, in ti nesebično pomaga vso Vesolje in še širše?

Kaj če bi vedela, da se vso vesolje veseli s tabo, kot slediš svojemu srcu in stopaš na srčno pot?

Kaj pa, če je vse res?

Kako že gre tista misel, če zaupaš vase – imaš prav in če ne, imaš tudi prav. Ne vem od koga je, je pa vse stvar izbire. Kaj če bi danes, lahko samo danes in potem iz trenutka v trenutek, zaupala vase in izbirala svojo pristnost, izpolnjenost in srečo?

Danes verjemi, da si tega vredna! Tu si zato, ker si prevajalka dobrega na Zemlji. Si prenašalka dobrega na Zemlji. Si transformatorka dobrega na Zemlji. Si pretočnost za dobro na Zemlji. To ti znaš. To ti zmoreš.

Kako?

Tako, da slediš svojemu srcu. Vem, da je v tebi, da siješ tako močno, kot si sploh predstavljati nisi mogla. Izid je tolikokrat boljši, kot si si sploh zamislila! Zato ker vso Vesolje navija zate, ti stoji ob strani in se veseli tvojega pristnega izražanja duše. Takrat si najmočnejša. Zavedaj se tega. Ti si močna. Vse ostalo so laži, da ostajaš majhna, ponižna in vodljiva. Del črede. Beeee. Bee. Pa to nisi ti. To nisem jaz. Ti si najbolj močna luč, kar je sploh možno, s tem da si v svojem srcu. Si upaš biti danes tako pogumna in verjeti vase in da je tvoja srčna pot – pot najboljše izbire zate – tu samo zato, da si srečna. Kajti kot si ti srečna brez truda razsvetljuješ ves svet in vso Vesolje in še čez. Tako enostavno je. Potrebno pa je ščepec poguma. To pa ja imamo, kajne! Splača se, saj notranjega zadovoljstva, navdiha, ustvarjalnosti in sreče, tudi miru, nič ne more nadomestiti. Vse materialno so samo bedni nadomestki in igrače ali igranje. Seveda je čas, da je vse igra in zabavno, lahkotno, samo, da je to tvoje srčna pot, kajti to ti daje notranjo izpolnjenost in moč.

Zdaj je čas, da to, kar si želiš, udejanjiš in res tako tudi živiš. Vsak dan. Iz dneva v dan, ne samo v prostem času. Bodi to. Dihaj to. Misli to. Govori to. Zares živi iz svojega srca, to je tvoja moč. Dovolj si pogumna. Dovolj si.

Zdaj pa bodi najbolj sr(e)čna različica sebe. Dovolj si pogumna. Gremo! Juhu! Praznuj sebe! Čas je za praznovanje! Kaj ni življenje čarobno?!!!

Ljubek srčkan pristen lahkoten blažen razigran jasen harmoničen miren bogat zabaven igriv pogumen razkošen ljubeč pester izpolnjujoč dan poln obilja!

Ti si carica! Zaljubi se v svoje življenje. Čas je, da se najprej zaljubiš vase. Izjemna si. Ti si ljubezen, vse je ljubezen. Deli svojo neverjetno unikatno moč svetlobe.