Kako kaj živim to čarobnost? Jo čutim?
Odvisno, kako sem v sproščenem stanju ali bolj v stanju kaotičnega
letanja naokoli. Obožujem mirno sproščeno stanje. Bolj sem starejša, bolj
uživam v miru in svetu brez drame. Zares. Poboža mi dušo mir okoli mene,
tišina, narava. Čista lepota. To pa je čarobnost.
Če pa sem v letanju, pa vsaj naredim, kar moram – grem po opravkih
– potem pa z veseljem in zadovoljstvom domov. Res pa je, da si tudi za to
vzamem čas in uživam. Včasih bolj, včasih manj. Opazim pa čarobnost, ko jo
vidim. Kašen lep vzorec tapete, sijanje žarkov, dnevno svetlobo ali zvezde, če
pridem res pozno domov.
Res cenim sproščeno stanje. Zdaj sem v njem. Zdaj polno srkam mir
in ga vpijam, da še postaja bolj del mene in mojega vsakdanjika.
Počasi se odpravljam na potovanje v mesto, kjer še nisem bila. Grem
s posebnimi ljudmi, ki so mi res pri srcu in vem, da bo potovanje čarobno. Rada
raziskujem in se zlijem z mestom, se usedem v kakšni kavarnici in samo srkam
lepoto utripa mimoidočih. Prav uživam, ko se ugnezdim. Rada imam dobro hrano,
všeč mi je, ko se mi mesto predstavi samo, kot odkrivam spontano lepote. Res
sem srečna, da lahko potujem in da bom to doživela z mojimi ljubimi.
Kar lažje vse poteka, ko sem v toku radosti in navdiha. Uživam v
tem. Splača se malo potruditi. Prej sem samo bolj živela – iz dneva v dan – kaj
je bilo, je bilo dovolj dobro. Zdaj pa se bolj naravnam, da sem v toku
ljubezni.
Bliss mijavka, da bi rada šla ven. Zunaj tako lepo sonce sije, da
me prav vabi, da bi šla na dolgi sprehod. Zapeljivka je, ta moja narava in
sonce. Obožujem ju.
Samo malo sem zaprla oči, da me sonce presvetli in bilo je
čudovito. Tako sem srečna, da imam dom, da stopim ven in si naberem jutranje
čaje. Cvetove detelje, regrat, koprivo, meliso. Res sem srečna, da imam naravo
na dosegu rok. Božansko je. Počutim se prenovljeno, pa sem bila samo malo na
soncu. Rože mi lepo cvetijo in sem jih res vesela. Potonike. Iris. Res je lepo
zunaj.
Kako se pa lahko jaz razcvetim in se povežem s svojo naravo?
Verjetno, da sem več v naravi. Sigurno. Narava okoli mene prebudi pristno
naravo v meni. Zanimivo pa je, da bolj ko sem povezana, manj mi je pomembna
popolnost. Želim si več sproščenosti, smeha, lepote, razigranosti. Veselim se,
da sem lahko jaz bolj jaz. To pa je napredek. Rada se imam – vsak dan malo
bolj. Učim se odpuščati. Pripravljena sem si odpuščati. Bog pomagaj mi pri tem.
Velikokrat me še potegne v preteklost, kaj bi lahko in kaj bi
morala… pa se spomnim. Ne bi. Točno v tistem trenutku sem naredila, kot sem,
zato ker sem samo to lahko naredila – z vedenjem in zavedanjem, ki sem ga
takrat imela. So pa dragocene lekcije. Nič ne bom več obžalovala, saj me je
zdaj vsa preteklost pripeljala točno v ta čaroben trenutek, ko pa živim polno,
bolj izpolnjeno in zavestno.
Prej sem pomislila, kako srečo imam, no, kako sem srečna, da imam
tako čudovit dom in da delam, kar ljubim. Res sem srečna.
Ustvari si čarobnost. Začuti jo. Živi jo. Dragocena si.
Ljubek pristen nagajiv lahkoten svoboden čaroben bogat raznolik
iskren jasen šarmanten sladki slasten sijoč razkošen vesel dan poln obilja!
Razcveti se. To je tvoj dan popolnega razcveta v pristnost.
Čudovita si. Zares! Povem ti! Res! Res si čudovita!
Ni komentarjev:
Objavite komentar