LJUBIM MIR

Pa sem mislila, da nisem dramatorka – ali kraljica drame – ali drama lama. Pa vidim, da kar sem. V vse dam nek element presenečenja, ker sem pripovedovalka zgodb. Tako si želim drame, da je zgodba bolj zanimiva. Pa si jo res želim? (Kolikokrat lahko uporabiš pa v enem odstavku!?! Sploh nisem vedela! Pa to ni res!)

Si res želim drame?

Ne!

Ljubim mir in spokojno življenje. Ljubim razkošje tega trenutka, ko slišim samo ptičke zunaj. Srce mi mirno bije.

Zgodi se.

Sprejmeš.

Porihtaš. (*prevod: urediš…)

Spustiš.

Greš naprej.

Zakaj je potrebna drama? Samo, ker sem je bila navajena od otroštva?! To ni dovolj dober razlog, ker sem zdaj odrasla in se lahko odločam zase in izbiram svoje misli in s tem tudi srečo. Res je. Ni nekega res legitimnega izgovora. Ni opravičila. Izgovori pa so samo izgovori, da mi ni treba ravnati odgovorno in pogledati, kaj sem ustvarila. (V resnici bi tu naj pisalo, kakšno sranje sem ustvarila.)

Lahko spustim dramo?

Lahko neham dramatizirati o drami?! Lahko spustim tudi to?!

Sprevidela sem. Sprejela sem. Zgodilo se je. Tu je. Lahko uredim ali urejam zdaj. Spustim. Sprevidela sem vzorec. Grem naprej.

Lekcija sprejeta. Utrjena.

Zaključeno.

Konec.

Stop. Zdaj pa nehajmo o tej temi! Pa kdo piše – ti ali jaz!

Rada imam dobre komedije. Zdaj sem se spomnila Pr' Hostar, ko je direktor govoril, kako bi šel s sobarico na dopust v tople kraje in je že kar slišaj morje, kako valovi. Potem pa mu je ona rekla: »Pa kaj ti pišeš dopuste ali jaz!?«

Nekaj v takem smislu. Še vedno mi je to zabavno. Dobra komedija.

Pomislila sem, da bi se res naučila igrati ukulele. Saj zdaj brenkam – gor in dol. To pa je tudi vse. Saj je igranje – samo ni IGRANJE – v resnici. To je moj način sproščanja in pošiljanja afirmacij v svet.

Kako mi je v uteho, da se vedno lahko obrnem na angele in me vodijo, kaj naj naprej. Čutim privilegij, da so z mano. Vedno mi je bila najljubša molitev angel varuh. Še sina sem naučila. Zmolila sva za naju, za vse sorodnike in vse, ki to potrebujejo. Vsako večer pred spanjem v postelji. Res lep obred, ki se ga z veseljem spominjam.

Nekaj ustvarjam in sem tako navdušena, kako lepo je izpadlo. Božansko lepo je in komaj čakam, da nadaljujem delo. To pa je vznemirjenje. Božansko! To pa mi tako tečejo ustvarjalni toki, da sem v najbolj srečni energiji, kar sem lahko.

Izbiram, da sem v dobri vibraciji. Vse mi je na voljo, ljubezen ali strah, istočasno.

Ljubek pristen lahkoten jasen iskren živahen blažen bogat harmoničen miren ljubeč vesel kreativen razkošen pisan dan poln zaupanja in obilja.

Zaupaj, da si vredna dobrega življenja. Zaupaj, da si ti dobra. Zaupaj v svoje darove. Neprecenljivi so. Ti si neprecenljiva! Ti si izjemna.