V valovih ustvarjanja sem. Včasih so bolj plitvi in nizki. Včasih se penijo in vrtinčijo vase. Danes pa so visoki in topli. Vabljivi. Rada ustvarjam. Karkoli. Imam ideje glede doma, pisanja, slikanja. Čas pa je tudi, da vse te ideje uresničim.
Kaj se že lahko začnem pritoževati glede drugih? Tudi, če se
pritožujem, da so se oni pritoževali glede vsega? Lahko. Hvala!
Kaj pa mi je bilo všeč?
Imela sem pomoč pri prestavljanju pohištva, ki ga sama ne bi
zmogla. Res je. Lepo sem si pospravila dom – na hitro. Všeč mi je bilo.
Naredila sem vse, kar sem si zadala. Počutila sem se polno navdihnjeno.
Zdaj pa bi rada povedala, kako sem včeraj pisala kot navita.
Bolj bi rada povedala, zakaj sem pisala kot divja in neustavljiva… Prosila sem
svojega ljubega angela – nadangela Gabriela, da mi pomaga in mi stoji ob
strani. Naj mi pomaga pri pisanju in misli so kar letele. Bile so povezane in
polno sem imela zagona. Iz ene ideje je prišla druga in tako sem bila polno v
zagonu. Neverjetno. Božansko. Ni neverjetno. Z angeli čutim posebno povezanost
in jih imam rada. Zahvaljujem se jim za vso pomoč.
Rada imam rože. Vse. Divje in seveda udomačene. Zdaj mi
rumene iris tako lepo cvetijo. Prav prija jim tako vreme. Imajo tako velike
cvetove. Čakam še, da mi zacvetijo moje rože, ki sem jih nasadila ob terasi. Super
mi je, da lahko vpijam naravo čisto od blizu. Tudi bezeg tako lepo cveti in
diši. Njegovi cvetki so tako nežni, vonj pa tako sladkast. Res imam srečo, da
živim na tako lepem kraju. Tu pa imam čisti mir. Prav božansko je. Izjemno.
Zjutraj sem tako uživala, ko sem jedla smuti zunaj na soncu
in so me žarki tako prijetno greli in božali. Zdaj pa uživam ob skodelici čaja.
Skoraj bi napisala kave. Pa kave že vso leto ne pijem. Ponosna sem nase, kako
sem odločna in vztrajna. Niti me ne mika, da bi jo. Zdaj sem preklopila na čaj
in uživam v tem obredu. Pa še veliko bolj zdravo je zame. Res sem ponosna nase,
kako se držim tega, kar sem se odločila in mi je lahko vztrajati pri tem. Vem,
da to delam zase, ker se imam rada.
Kako se lahko imam še bolj rada?
Danes je dan novih začetkov in komaj čakam, da se podam na
novo pustolovščino srca. Božansko je. Življenje je res lepo. Občutim čarobnost,
ki je vse okoli mene.
Berem knjigo, ki pa se je zdaj zanimivo obrnila. Malo sem se
razvadila z dobrimi avtoricami in avtorji. Priznam, da mi potem »lahko« branje
ne daje takega zadovoljstva. Me pa dobro uspava, kar pa je tudi nekaj. Brala
sem lahke knjige Lucinde Railey, ampak te so imele take preobrate in vse tako
doživeto napisano, da me je potegnilo v zgodbo, kot bi bila del nje. Razpleti
pa so bili nepričakovani in izjemni. Knjiga je bila darilo iz potovanja v
Beograd. Čisto me je navdušila Hiša metuljev. Mislim, da je čas za knjižnico.
Ne spomnim se, katero njeno sem še prebrala, ampak je bila izjemna. Sem pa se
seveda takoj lotila sedmih sester in jih prebrala na mah. Vsaj tiste, ki so jih
imeli v knjižnici, tudi če so bile v angleščini. Sočne so. Res.
Pač moja ljubezen do knjig je nepojasnljiva. Rojena sem s to
ljubeznijo in mi je največji dar. Na zadnjem izletu v čudovito mesto sem bila
vsak dan v različnih knjigarnah. Bilo je božansko, rajsko. Tako življenje je
zame. Seveda sem jih nekaj prinesla domov. Neverjeten občutek. Zadovoljstvo,
kot lov na zaklad.
Uživaj mi danes!
Ljubek pristen lahkoten živahen bogat zabaven hvaležen
harmoničen kreativen blažen razkošen miren optimističen pisan pester srčkan
srčen srečen ljubeč dan poln obilja!
Vredna si dobrega življenja in zdaj ga izbiraj. Imej se rada
in se ceni. Res se ceni. Izjemna si. Neverjetna si! Uživaj mi ta dan in vso
življenje. Ti ustvarjaš čarobnost. Danes je ustvari še malo več. Ustvari si
čarobno življenje! Zdaj! Vredna si tega! Ustvari si svojo ljubezensko zgodbo,
svojo pravljico! Živi zdaj srečno do konca svojih dni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar