JASNOST! VEDRINA!

Vesela sem, da sem doma in pišem. To je moj jutranji obred. Zanimivo je, da sem skozi pisanje spoznala veliko stvari. Predvsem, kdo sem jaz. Zavedam se, da ko si mlajši, je prav, da se iščeš. Pojma nisem imela, kdo sem. Že to, da sem naredila sprejemne za likovno pedagogiko, imela vpisan doktorat iz ekonomije in že bila sprejeta na arhitekturo v Mariboru, je čisti odsev vsega tega. Seveda pa sem še diplomirala iz ekonomije. Kakšna zmešnjava. Točno tako sem se počutila v sebi. Vedela sem, da iščem nekaj več, ampak nisem vedela kaj.

Zdaj vem, da je to bil moj notranji občutek izpolnjenosti, ustvarjalnosti in miru.

Kaj ni zanimivo, da sem skozi ves ta čas pisala pesmi, dnevnik in vedno nekaj likovno ustvarjala. Duša ne pride z rompompomom, ampak šepeta. To, kar se je obdržalo skozi vsa ta leta, to je pravo. Duša me je vedno znova vabila, da naj bom ustvarjalna. Že to, da so me vedno po nekih čudnih okoliščinah vedno odpustili ali sama nisem želela podaljšati pogodbe, bi mi moral biti dovolj velik znak, da me duša želi preusmeriti. Nazadnje je bil glas v meni že tako močan, pa ga nisem poslušala, da so podjetje dobesedno zrušili, da so nas vse odpustili. Če imam kaj v sebi, pa je to vztrajnost ali trdoživost. Po atiju. Zagotovo. Kar v nekaterih primerih ni dobro, saj če bi poslušala namige duše, bi že kaj ustvarila. Zdaj pa se mi zdi, da sem komaj odrasla – zares – in začenjam od znova, ko je že minilo veliko desetletij, no samo, da še niso stoletja. To je že tudi nekaj. Ampak, boljše začeti danes kot nikoli. To pa je tudi res.

Vsa iskanja sebe skozi različne procese, tudi v partnerskih odnosih, sem enostavno morala dati skozi. Zdaj pa sigurno vem, kdo sem. Ne morem si niti sekunde več lagati. Čeprav sem še mojstrovina v nastajanju, sem še vedno celostna. Eno. Rastem. Hrast je tudi vedno hrast, čeprav še je seme v obliki želoda, potem majčkena rastlinica, potem pa ogromno drevo. Hrast pa je vedno hrast. Vedno. Tako sem jaz vedno jaz. Ne morem, da ne bi bila.

Ne morem, da ne bi bila ustvarjalna. Ne morem. Pač, to je v meni. Tako kot hrast poganja liste, tako jaz rada pišem, slikam in vse drugo.

V horoskopu na sladkorju v kavarni mi je pisalo, da sem ekstravagantna. Verjamem v to. Vedno imam nek čisto poseben slog oblačenja, ki je nedefiniran, pa vseeno moj. V vsakem oblačilu se počutim fantastično. Rada imam slog – več je več. Danes že imam tako lepo obleko na sebi, ki je poslikana z roza džungla listi in rumenimi cvetovi. Božanska je. Tudi moda je moj način izražanja. Ne rečem, da sledim modi, ampak uživam, ko se oblačim tako, kot mi je všeč. To mi je čarobno raziskovanje. Uživam v tem z vsem srcem. Jaz zbiram obleke. Ne še. Lahko pa bi jih. Imam polno čudovitih oblačil in obožujem, ko jih perem, nosim, obešam, kombiniram. Rada imam oblačenje s pristnim stilom izražanja notranjosti navzven.

Ja, pa sem res ekstravagantna, horoskop je imel prav. Zdaj pa si to čisto zares priznavam. To sem jaz. Uživam v oblačenju.

Uživaj mi tudi ti, moja draga. Izjemna si.

Ljubek kreativen razigran moden pristen bogat zabaven harmoničen iskren razkošen blažen vznesen živahen ljubeč pocukran jasen sladki sočen strasten sijoč miren dan poln obilja!

Razcveti se, ves cvet čaka tvoje pristne arome tvojega srca! Izjemna si!