Danes bom napisala kratek blog. Zakaj? Ker lahko…
Zaupam, da sem tu, da bi se zabavala. Zaupam, da sem tu, da
bi ustvarjala. Zaupam, da sem tu, da bi bila ljubezen, kar sem v resnici.
Zaupam, da sem tu, da bi bila ljubljena z vsem srcem. Zaupam, da sem tu, da bi
živela svoje poslanstvo in sledila svojemu srcu. Tako enostavno je vse to.
Zabavno. Srčno. Pristno.
Mogoče pa bo blog danes zato tako kratek, ker sem začela
brati novo knjigo. Polna je strasti in zanimivih prizorov. Zjutraj sem prebrala
do konca Hišo orhidej od Lucinde Riley in bila je fantastična! Take srečne
konce imam rada! Vedno! To pa je balzam za dušo. Neverjetno. Vedno sem za
ljubezenske zgodbe.
Vedno.
Na nek način je tudi moje življenje ljubezenska zgodba. Učim
se zaljubljati vase in se imeti rada. Dovolj imam grdobij, ki sem jih doživela
in preživela, da lahko zdaj uspevam – svetim, cvetim… Zdaj pa bi rada ustvarila
nadpovprečno srečo zase! Ni mi več za poustvarjanje starih nesrečnih lajnastih
pesmi, ki sploh niso moje. Dovolj!
Juhu!
Uživaj mi čuj!
Ljubek srčkan srečen pristen ljubeč bogat zabaven sijoč
sočen strasten vesel razkošen miren blažen mogočen harmoničen dan poln
božanskega obilja!
Veš kaj, danes napišimo novo zgodbo s srečnim koncem, ko
zdaj živimo srečno do konca svojih dni. Vsaj začnimo jo živeti! Vredne smo tega
in to zmoremo!
Vse je mogoče!
Vse je mogoče!
In čisto vse je mogoče!
Ni komentarjev:
Objavite komentar