Življenje je lepo! Še vedno se me drži ta rek iz začetka meditacije! Če pa je! Nekako pa je res vse lažje, če sedim v senci in mi črički pojejo. Ali škržati. Kdo bi vedel, kdo so. Samo prijetno je. Poletno. Toplo. Ustvarjalno. Vabilo k ustvarjanju! Čutim božanski mir.
Prej sem se pogovarjala sama s sabo, če res verjamem v
čudežne rešitve in sporočila intuicije.
(Tako kot včasih obupana prosim, imam občutek, kot da sam
sama na svetu in nisem del Boga. Kar je čisti nesmisel in neresnica! Zdi se mi,
da česarkoli se želim oprijeti kot upanje, se zruši v prah. Lahko pa bi tudi
prosila z zaupanjem. Kot da bo rešitev res prišla. Ker bo. Še vedno je. Samo
potem je že druga stopnja reševanja, ko se želim in se moram malo potruditi za
višjo vibracijo. Pa saj to zmorem.)
V glavnem – verjamem.
(Seveda, če nisem pregloboko zabredla in imam drek tudi nad
glavo, da ne vidim sonca in oblakov.)
Zanimivo pa je tudi, kako lahko ali zlahka se dvignem iz
dolin ali dreka. Pomaga mi že samo en stavek. Dobro spanje. Pisanje. Tapkanje.
Božanje mačke. Vse take naravne elastike. No, ni mi treba čakati, da me
razvlečenost elastike potegne nazaj v svetleč in čaroben svet. Lahko se sama
potrudim, da sem čimprej nazaj. To so potem moje metode. (Črički pojejo in
grulijo kot zmešani! Očitno se strinjajo!)
Povezovanja nazaj s svojim srcem. Iskanje hvaležnosti in
drobnih radosti.
Potem pa se odpirajo vedno večja vrata in vedno večja okna,
da je že tako svetlo, da me prežema radost in nasmeh je moja stalnica. Nič
pretresljivega se ne rabi zgoditi. Vse običajne stvari, ki so mi prej šle na
živce (v dolini senc), me zdaj osrečujejo. Vse je odvisno od moje vibracije.
Vse. In pogleda. In naravnanosti.
Najlažje pa se mi je vrniti, če sem v naravi. (Še črički so
utihnili. Tako je spokojno.)
Ljubek radosten bogat harmoničen hvaležen običajen prazničen
veder miren vesel mogočen razkošen šarmanten sočen slasten ljubeč celovit
ustvarjalen dan poln božanskega obilja!
Pač. Življenje je lepo! Če le opazim lepoto. Če sem le
visoko v vibraciji, da vse to opzim. Zdaj je metulj priletel mimo. Črički pa
spet veselo pojejo. Spet praznujem prazničnost običajnega! Ljubim svoje
življenje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar