Lepota. Lepota znotraj in lepota zunaj. Lepota narave me
vedno objame s svojo harmonijo in mirom. Zelo uživam. Čisto me prevzame
nežnost, a hkrati moč matere Narave. Zemlje. Matere Zemlje. Kako lepo nam vsak
dan podarja vse, kar potrebujemo. Pa sem res hvaležna za to? Topim se, ko
gledam oranžno marelične zlate tone sončnega zahoda in ko sem objeta zunaj v
nežno hlajenje vetrca. Pa sem res hvaležna materi Naravi, da me neguje,
podpira, mi daje vse, kar imam in je hkrati vse, kdo sem? Si sploh upam biti v
sozvočju s svojo pristno naravo, ali samo životarim. Diham. Živim.
Ali zares živim?
Kar malo se mi zdi, sploh zadnje čase, da me je strah moje
luči. Delam veliko stvari ali jih ne delam, da si ne bi kje po pomoti dvignila
vibracije. Ampak takoj, ko ozavestim, se sprostim. Vredu je. Dobro je. Jaz to
zmorem. Zmorem nositi veliko več svetlobe, kot si priznavam. Jaz to zmorem. Jaz
to prenesem.
Kaj če bi dopustila še več lepemu v svoje življenje?
Kaj če bi še bolj odprla svoje srce?
Mika me. Vabi me. Kliče me. Vsa lepota me želi objeti.
Prevzeta od moči narave, ki je ne zlorablja, ampak je uporabljena v korist
vseh, me prevzame. Blažena sem, da živim v tako lepem času. Blažena sem, da
imam tako lepo življenje. Srečna sem.
Še bolj kot kdaj koli pozdravljam Novo Zemljo. Zdaj, tukaj,
postaja resnična. Vsak dan živimo v Raju in soustvarjamo vedno več lepega!
Ljubek harmoničen bogat zabaven vesel iskren ljubeč razkošen
navihan jasen ustvarjalen sočen sončen blažen miren dan poln božanskega obilja!
Božansko obilje je, da imamo vse! Tako nam je povedala Suzan
Ashley. Zdaj vem, da je to res. Tu smo res, da bi živeli v Raju. Vsak dan, ko
izbiram malo več sreče, izbiram malo več soustvarjanja Raja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar