Uživam take trenutke miru. Srkam jih. Žela sem napisati, da
so redki. Seveda so, če skozi nekaj delam ali moram nekaj narediti, da jih ne
opazim. Zdaj pa ni treba, da je tako. Lahko sem samo pristna in srečna. Lahko
samo sem. Lahko se prepustim lepotam narave. Rav no je metul preletel moj
ekran. Pa če to ni čudovito življenje. Božansko.
Prej sem brala knjigo v senci. Poletna vročina je tako
super, ko sem lahko bosa zunaj in čutim mehkost trave. Moje noge so potopljene
v njo in me hladi.
Zdaj berem knjigo Jojo Moyes Me before you in me spominja na
film, ki sem ga gledala pred časom. Zanimiva je strani kar letijo naprej.
Zanima me, če imam tudi jaz sindrom trpečega odnosa –
partnerskega. Kako sem si jaz uboga, ko pa drugi nima posluha zame in me ne
razume. Le od kje sem to dobila!?! Ha! Ha! Ha!
Ali pa mogoče poustvarjam odnos, da se zaljubim v moškega,
ki me niti prav ne opazi? Torej kot nemogoča ljubezen.
Delam to nalašč?! Ha! Ha! Ha!
Si ne želim biti ljubljena? Resnično, takšna kot sem in biti
v zvezi moškim, ki si tudi želi mene?
Življenje me je oblikovalo v to, kdo sem danes. Spet je
preletel metulj prenosnik. Danes si želim drugačnih stvari, kot sem si jih
kdaj. Zdaj si želim zaupanja, iskrenosti in radostne rasti – skupaj.
Vem pa, da sem se naučila nekaj. Ne želim biti v zvezi, kjer
se drugi ne trudi in me v resnici noče. Ne vem, če bi danes tako dolgo
vztrajala kot sem nekoč. Mogoče pa bi. Kdo bi vedel. Eno je teorija, drugo pa
je praksa. Vsak ve zase.
Moje srce se odpira ljubezni. Vse ob pravem času. Zaupam v
to!
Ljubek pristen srčkan srečen bogat miren iskren sočen sijoč
harmoničen blažen ustvarjalen bleščeč razkošen ljubeč vesel jasen dan poln
božanskega obilja!
Ti si vredna najboljšega. Vsega najboljšega.
Spomnim se, ko mi je sin rekel, da naj prinesem najboljši
šampon, kar ga imajo. Šla pa sem v Lidla. Tako sva se smejala. Rad ga imam!
Zares si vredna najboljšega, tudi v partnerskem odnosu.
Zaupam v to! Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar