Spreletelo me je, da sem nekako, kljub ozaveščenosti, še vedno igrala neke vloge, ki so se pričakovale od mene. Še vedno sem želela biti dobra hčerka. Napaka. Še vedno sem želela biti nekako všečna ljudem okoli sebe. Ne rabim več biti pridna punčka. Lahko sem samo jaz. Saj sem tako pridna po naravi. Ni pa mi treba več igrati deklice ali ženske s sto obrazi.
Bi danes to? Bi naslednji trenutek to?! Dobro. Ni problema.
Potem pa se tako zavijem in zamotam, da še sama ne vem, kje se me drži glava.
Potem pa še je dilema, en bi to, drugi bi to!?! Pa saj nisem
jaz tu, da bi osrečevala (reševala) druge! Pa naj se vsak sam pobere s svojega
dreka! Drugo je, če me prosijo, da bi kaj resnično konkretno pomagala. V
resnici pa mislim, da jim je tam kar udobno.
Čas je za pristnost! Spominjanje, kdo sem v resnici!
Že slišim glas v glavi. Mir. Umiri se. včasih ali celo
boljše je, da vedno izrazim svojo jezo! Ne da se znašam nad kom, lahko to
naredim na zdrav način! Ta jeza me odpihne naprej! Pa saj nisem jezna na druge!
Najbolj sem jezna nase, ker sem se šla te bedne igre, brez pravila ali kjer so
se pravila skozi spreminjala! Bedarija!!!
No! Sem pa pridobila tudi veliko zavedanja! Pravo razodetje!
Svoboda!
Svobodna sem, da sem to, kdo sem. Kakšno olajšanje!
Jaz sem jaz! In to je dovolj! Kakšno olajšanje!
Svobodna sem! Kakšno olajšanje!
Uživaj mi danes!
Uživaj mi danes v svobodi!
Ljubek pristen srčkan bogat ljubeč jasen iskren harmoničen
blažen živahen ustvarjalen miren optimističen svoboden svetel razkošen sočen
pustolovski dan poln božanskega obilja!
Danes bodi svobodna in bodi ti! Dovoli si biti vse, kdo si!
Dovolj si! Lepa si! Izjemna si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar