Kaj uživaš kaj?
Večkrat se zalotim, da na kaj čakam. Pa sploh nisem na
avtobusni postaji!!! (Ali železniški… Ali kakršnikoli…) Pa saj veš, ko se bo to
zgodilo, potem pa bom res lahko iz vsega srca srečna! Prej pa. Eh! Njaa no!
Niti ne. Prej pa si ne dovolim uživati, biti vesela ali sproščena. Ne, samo
počakam, da se to zgodi, pa bo! Potem pa res lahko začnem živeti in dihati s
polnimi pljuči!
Koliko stvari sem čakala…
Da bom odrasla. To sem komaj čakala, da bom lahko delala,
kar si zares želim. Da bom diplomirala. No še prej naredila srednjo šolo. Pa
osnovno. Pa da bom iz vrtca prišla v malo šolo ali celo direktno v osnovno
šolo! Da bom našla pravega partnerja. Da bom imela svoj prvi avto. Dom. Otroka.
Da bom šla na dopust. Da bo konec tedna. Da dobim neko službo. Ali si kupim kaj
novega.
Vse to se je uresničilo, pa še vedno kar čakam, da bo prišlo
naslednje.
No, res se je zgodilo vse to, ampak zdaj, ko se zgodi ta
zadnji korak (kar se vedno prepričam in sem prepričana, da je res ZADNJI),
potem pa bom res srečna!
Niti se ne spomnim, da bi kaj veliko praznovala. Takoj sem
pograbila naslednjo najbolj vročo stvar in jo imela na piedestalu kot sveti
gral ali izpolnitev usode, ko kar slišim angelčke zraven, kako pojejo v
božanskem zboru! Aaaaaa! AAAaaaaaAAh! Name se je posipal zlati prah in zdaj
lahko živim srečno do konca svojih dni.
Pa ja!
Pa kaj še!
Vse je samo igra možganov! (Pa ne samo možganov, ki se
osredotočajo na naslednjo najbolj zaželeno stvar. Manipulacija je. Tudi igra
medijev. Misliš, da si uspela?! Pa poglej to! In že se pokaže sijoča slika
(grafično obdelana) naslednje želje. Tako se moja uresničena takoj iz zlatega
prahu spremeni samo v prah. Nič ni več vredna!) Pehanje za še več! Vse je samo
igra potrošništva! Več! VEČ! Še več! Pa imamo zares kaj od tega?! Ali imajo od
tega samo koristi prodajalci, izdelovalci krame – ki v trenutku slave postane
naše novo hrepenenje. Brez tega nisem nič! Če pa bi imela to (karkoli to je),
potem pa bi jim dokazala, da sem vredna, dobra, uspešna, bogata, in! Sledim
trendom! In ostale take bedarije!
Sploh ni pomembno! Vsi smo se rodili kot vredni, dragoceni,
izjemni, neprecenljivi in dovolj! Ni nam nase treba vesiti krame ali se
fotografirati v fotogeničnem ozadju, da bi to dokazali.
Res koristimo sebi, ko se še pehamo za še eno modno muho, ne
glede, kaj to je? Koristi niso naše. Ne bogatijo nas.
Kaj če bi se bolj poslušali?
Dovolj je bilo – samo še to – potem pa bom srečna. Obljubim!
Pa že vidim velike očke polne obljub! To še samo! Samo to! Pa kar vidim, kako
stvarco prinesemo domov in smo že na lovu za nadlednjo!
Ljubek pristen dan!
Sledi sovjemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar