Zanimivo se to dogaja. Pestro. Vse se dogaja vedno bolj zanimivo. No. Ni pa treba delati drame. Vse je samo tako, kot je. Naredim, kar lahko naredim. Ostalo pa samo sprejmem.
Vem.
Kako modro!
Včasih pa kar dobim skomine po starem! Kako me vleče! Saj diši po
dogajanju! (Četudi je tako drobno, kot samo pretiravanje. Iz muhe kar hitro
nastane slon. Posebej, če sem dobra pripovedovalka zgodb. Torej. Mamljivo.
Nadvse vabljivo! Nadvse privlačno!)
Če pa pogledam resnici v oči, pa mi ne prinaša drama čisto nič
dobrega. Samo umetno dvigovanje adrenalina, ki mi prej škodi kot koristi. Ni mi
tega treba. Rada imam svoje umirjeno življenje.
Rada imam življenje.
Uh, koliko drame sem že dala skozi. Res pa je, da sem veliko tudi
videla in sem jo namerno spregledala, da se ne bi rabila ukvarjati z
opozorilnimi znaki v odnosu. Raje sem pogledala stran in si lagala, da je to
samo izjema in se ne bo ponovilo. Uh, napaka. No, učna lekcija. Točno zaradi
drame si zdaj želim življenje brez nje. Prav prija mi.
Pogovor s prijateljico…
Kaj si danes delala?
Dihala.
Kaj se je kaj dogajalo?
Nič kaj. Samo bila sem.
Kaj je kaj novega?
Nič kaj. Še vedno diham.
Seveda je pogovor čisto izmišljen in je nastal na podlagi Eckarta
Tolleya, ko je govoril o odvisnosti od drame. Slišala sem ga že davno. Ostal pa
mi je v spominu.
Vaja. Življenje brez drame. Ali življenje v miru. Mirno življenje.
Všeč mi je!
Ljubek bogat miren lagoden vesel pester harmoničen kreativen
optimističen jasen živahen ljubeč sočen srčkan edinstven fantastičen dan poln
božanskega obilja!
Veš kaj, življenje ni potrebno jemati tako resno, kot se zdi.
Lahko se malo sprostimo! Lahko se celo zabavamo! Kaj ni to neverjetno!
Božansko! Niti drame ni potrebno jemati tako resno. Ni potrebno, da je prisotna
na vsakem koraku! (Čuj, vdihnila sem! Čuj! Izdihnila sem! Hej! Spet sem vdihnila!
Lahko verjameš!?! Kaj se meni to dogaja!!!) Zdaj pa živi pristno in po svoje –
polno! Vredna si tega! Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar