Imam tak star zanimiv radio. Ima odlomljeno anteno, a vseeno vleče čisto postajo, ampak samo, ko mu je. Če ga prestavimo, se odloči, da ne bo več igral, da bo hreščal ali da bo predvajal dve postaji naenkrat. Približam se mu, da bi mu nastavila jasnost signala. Super igra. Ko pa se oddaljim za samo kakšen meter, pa spet brusi po svoji neprijetni mešanici. Srečni smo, ko sploh najdemo kakšno postajo. Tako smo imeli včeraj spet posebno obravnavanje čiščena postaje, ko se je odločil, da bo igral radio Ognjišče. Ni moja izbira, ampak smo ga vseeno pustili, ker tako je vsaj nekaj zvoka oddajal. Bila pa je tako zanimiva oddaja Za življenje in gost je bil pater Gostečnik. Ne vem, če je to uradni naziv, ampak poznam ga pod tem imenom.
Že veliko časa nazaj je imel predavanja, velikokrat v
Mariboru in okolici in takrat smo se udeležili. Vedno je na tako zabaven način
povedal in razjasnil tako globoke teme. Res sem ga rada poslušala. Rekel je, da
ne sprašujmo zase, ker mi smo tako »popolni« in vredu, ker smo tu na
predavanju, da pa lahko kaj za soseda vprašamo, ker oni pa imajo polno nekih
problemov, ki nas pa verjetno zanimajo. Seveda pa smo bili tam točno vsak zase
in zaradi svojih problemov. To se mi je zdelo vedno tako smešno.
Bila je zelo zanimiva oddaja, da je partnerstvo sodelovanje
dveh različnih tržnic naučenih od doma, ki se v odnosu združi v eno tržnico in
potem res sodelujemo, držimo skupaj. Dotaknil se je toliko tem, ki so se mi
zdele zanimive, aktualne, tudi o alkoholizmu. Vse se mi zdi, da sem slišala
prvič in ima smisel, da če je nekdo (čustveno) odsoten zaradi odvisnosti, se v
sebi spopadaš s tem, da si nevreden, da bi imel sploh kdo odnos s tabo, da si
nevreden ljubezni, da si nevreden, ker se sploh ni mogoče s tabo pogovarjati.
Ta sram odvisnika nosiš s sabo in te je vsepovsod sram, čeprav to niti ni
tvoje, ker je od družine. Sploh ne moreš prav biti v družbi ali obstajati brez
teh občutkov sramu. To sem najbolj slišala, čeprav je povedal še veliko drugih
stvari. Bom delila povezavo.
Seveda se vse začne reševati pri sebi. Lažje je pri drugih,
ampak ni učinkovito. Torej mislim, da se odpovem tem občutkom, ki niso moji.
Vračam jih pošiljatelju. Potem pa poiščem vse, kar pa je dobrega v meni. Pa saj
to ni naloga za danes popoldan.
Velikokrat sem se počutila, da me mora biti sram. Vsi smo
okoli odvisnika hodili po prstih in tudi neke nemoči, vdanosti od mame. Pa saj
ni tako hudo in drugje je še veliko hujše. Vse pride na dan, da se pozdravi.
Zaupam v to. Ati ne pije že več kot petnajst let, na kar sem zelo ponosna. V
sebi pa želim razrešiti vse te vzorce. Ne samo, da zdaj vem drugače, obnašam se
drugače. V sebi vem, da sem vredna ljubezni in da imam veliko za podariti
svetu, ki je pa samo moje in lahko samo jaz podarim. To mi privablja nasmeh na
usta in novo upanje.
Kaj narediš drugače, ko si v starih vzorcih? Pokličeš koga,
ki ga imaš rad. Greš na sprehod. Vse to so mi dobre ideje, ki jih lahko
uresničim zdaj takoj. Z dejanji prekinem stare vzorce, še prej pa z zavedanjem
in sprejemanjem. Tako je.
Muca Bliss se tako lepo carta pri meni in mi je fajn, da mi leži
pri nogah.
Lahko danes sprejmem, da sem vredna ljubezni in da sem
vredna, ker sem božji otrok? Vredna sem. Ali lahko verjamem, zaupam, vem, da
sem vredna oseba in da sem zdaj vredna ljubezni in da jo lahko tudi dam?!
Zaupam. Če ne pa sem vsaj pripravljena verjeti, da sem vredna – taka kot sem,
da sem zdaj vredna ljubezni in da lahko ljubezen dajem. Tako je!
Hvaležna sem za nove uvide in nova področja, ki želijo biti
ozdravljena. Veliko sem že ozavestila, veliko pa še želim in tudi bom.
Ozaveščam. Radostno rastem in sem srečna, zadovoljna.
Ljubek pristen lahkoten vesel radosten luškan bogat razkošen
iskren zdravilen blagodejen božanski blažen srčkan dan poln obilja!
Razcveti se! Odpri svoj svet! Veliko imaš dati in veliko
lahko prejmeš. Ne rabiš več nositi bremen sveta na svojih ramah. Spusti ga,
spusti. Dovoli dobremu, da pride v tvoje življenje. Zdaj. Imej se rada. Malo po
malo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar