Zdaj že skoraj vsak dan pečem bananine palačinke. To bo že skoraj
štirinajst dni. Ni vsak dan v obliki palačink, ker sem že nadgradila recept v
cesarski praženec. Dodala sem osnovnemu receptu jabolka in rozine. Povem ti,
božanski je. To je moj zajtrk ali večerja. Ali celo oboje.
Danes sem se kar nakopala, saj sem vkopala toplo gredo. Šlo mi je
počasi in bila sem vedno bolj utrujena. Na koncu pa sem veliko naredila! Prav
ponosna sem nase! Lepo pride. Topla greda je fiksirana.
Razveselila sem se sadik solate, ki mi jo mama prinesla, da jo
posadim. Prav posebna je, saj se ji trgajo samo listi. Pa še božansko lepe
barve je.
Ne morem verjeti, da imam že vrt in toplo gredo. Posajeno do konca.
Danes je bilo tako lepo sonce in je grelo zemljo, tako da bo res vse še bolj
rastno. Res si ustvarjam raj. No, pravzaprav že živim v njem.
Vsak dan se veliko novega naučim, kar mi je v neverjetno veselje.
Uživam v sobivanju z naravo in spoznavanjem njenega obilja.
Čudovito je.
V sebi občutim mir, ko kopljem po zemlji z lopato in ko uporabljam
kramp. Prav močno se počutim. Tako lahko sodelujem z naravo.
Breskev tako lepo cveti s svojimi močno roza cvetovi, božansko lepa
je. Tudi sliva je vsa v belem in okoli nje brenčijo čebele, ki imajo obilno
cvetnega prahu. Prav terapevtsko je poslušati njihovo pomirjujočo govorico.
Včeraj sem se tako veselila nadaljevanja dela na vrtu, da dolgo
nisem mogla zaspati. Že v poln snu sem nadaljevala z delom. Bilo je tako
pomirjujoče. Saj so že dnevi vedno daljši in lahko bom več in več zunaj. Sonce
mi je nežno poljubljalo obraz in me ožarjalo. Prav vroče je bilo, sploh, ko sem
kopala po zemlji. Kako sem hvaležna za to! Naj kar greje!
Ati mi je predlagal, da še vrt pokrijem s kopreno, ker so še noči
mrzle. Tako sem tudi naredila.
Vem, da veliko pišem o mojem vrtu, če pa mi je zelo v veselje.
Obožujem ga in vsak dan mi pripravlja nova presenečenja. To je moj novi način
povezovanja z naravo. Kar bosa sem hodila po zemlji, ko sem kopala. Tako lepo
me je mati Zemlja hladila. V načrtu imam polno projektov naprej in komaj čakam,
da se jih lotim. Božansko je. Božansko je kopati po zemlji in se je dotikati.
Seveda pa sem uživala tudi v tuširanju, ko sem vso to zemljo sprala
s sebe. Voda me je tako nežno objela in me grela, očistila.
Veš kaj, res imam lepo življenje. Čas je, da grem naprej.
Danes me je prijateljica spomnila, da imam tudi jaz tako
prijateljico ali poznam koga, ki še vedno govori o »svojem bivšem« ali čemu
podobnem, čeprav je že petintrideset let od tega! Tako sem se nasmejala! Res
je! Še vedno govorim o enih in istih stvareh, ali še bom naprej govorila o
njih, ali se pa bom pomaknila naprej?! Saj to niti ni zaresno vprašanje! Saj ne
more biti! Čas je, da opustim vse to. Pojasnjevala sem vsem samo sebe, pa to
sploh ni več pomembno. Zdaj je pomembno. Izguba časa, ko govorim o tem. Ne
želim več. Izbiram drugače!
Zdaj pa grem spati, ker jutri me čaka nova delovna akcija! Kako se
veselim! Si moreš misliti, da se veselim saditve krompirja!? Nikoli si ne bi
tega mislila, pa je res! Zelo se veselim!
Ljubek pristen vesel nagajiv lahkoten jasen fantastičen blažen
kreativen hvaležen bogat živahen iskren razkošen dan poln obilja!
Čarobnost je v tebi. Dovolj je bilo skrivanja in igric skrivalnic.
Pripravljena si, moja draga! Sij z vsem srcem! Sledi svojemu srcu! Življenje je
čudovito! Božansko!
Ni komentarjev:
Objavite komentar