Življenje je čudovito!
Življenje je prelepo!
Bila sem malo v gozdu in narava je res obilje vsega. Vse deluje.
Vse je povezano. Vsega je v izobilju.
Obožujem vodo. Nežno se premika v nežnem vetrcu in tako lepo odseva
okolico s svojim svetlim odslikavanjem. Čarobno je.
Zdaj imam počitek, ker mi vrt tako uspeva. Naredila sem veliko več,
kot sem si mislila, da bom. Gre mi neverjetno hitro, proti pričakovanjem. Prav
zabavno je. Seveda sem malo utrujena, ampak še vseeno me izpolnjuje. To je
prijetna utrujenost. Že vidim, kako mi bo vse rastlo. Res me veseli delo z
zemljo in rada sem zunaj. Čeprav mi tudi zdaj, ko sem zavita v kociko in pišem,
čisto nič ne manjka, tudi če samo gledam naravo skozi okno. Čudovita drevesa me
obdajajo. Tako sem jim hvaležna za vso listje, ki mi ga dajejo, ker mi delajo
gnezdo in kompost za rastlinice. Rada jih imam.
Zunaj sije tako toplo sonce, ki me nežno boža po licu. Prav greje
me. Greje pa tudi moj vrt. Vse je že pognalo. Redkvice so že tako velike,
največje od vseh rastlin, pa sem jih vse posejala skupaj.
To, kar sem mislila delati komaj jutri, mi je že uspelo danes! Res
mi angeli pomagajo, pa seveda mati narava, ki me tako razvaja z obiljem vsega.
To še bo prav zabavno! Me prav zanima, kaj bo iz tega vsega skupaj. Mogoče bi
ob rob posadila buče, da bi imele prostor rasti po pobočju. Ali pa nizki ali pa
visoki fižol. Bom videla. Bom se še malo posvetovala. Res uživam, ko tako
sadim. Zemlja me zdravi, jaz pa jo obožujem ker je tako lepa. Vsak dan je
narava drugačna. Prav uživam, ko sedim ob sončnem zahodu na moji razgledni
točki, na moji najljubši sedežni. Res imam lepo življenje.
Kaj se ti je kdaj zgodilo, da ti je pesem kar odzvanjala v ušesih,
pa se je nisi mogla rešiti. Zdaj je čas, da si sami ustvarimo pesem. Potem pa
si jo predvajamo znova in znova. Meni je všeč od DItke – Ne bodi kot drugi. Res
mi je všeč. Saj ljubezen ni reka, ki teče po strugi. Nekako tako gre.
Fantastična je.
Bila sem na koncertu in zjutraj smo delali meditacijo o ljubezni z
angelom Šimuelom. Neverjetno kako deluje, saj sem vsepovsod videla samo
ljubezen. Kot bi se odprla neznanski razsežnosti ljubezni in jo izkušala. Jaz
sem bila ljubezen, vse je bila ljubezen. Jaz sem ljubezen, vse je ljubezen.
Meditacije imamo vsako soboto s Suzan Ashley in so božanske. Neverjetno močne
so. Res delujejo. Združimo se v svetlo luč in skupaj širimo svetlobo Ljubezni
na ves planet in vso vesolje.
Kaj se zavedaš, da si fantastična? Nikomur se ti ni treba
dokazovati?! Pa saj veš to! Kako nežno sem bila opomnjena tega. Lahko zdaj
uživam samo v sadnji vrta in to je vse, kdo sem. Ne rabim se opravičevati, da
me kaj drugega zdaj ne zanima. Seveda pa pišem, saj sem pisateljica po duši. To
pa mi je tako naravno, kot dihanje. Moj hobi pa je zdaj sajenje in mešanje vseh
vrst semen, da zraste gosta raznolika zelenjava. Božansko. Počasi se bom
naučila.
Moja notranja vojna je vedno bila, ali sem pisateljica ali nisem.
Seveda sem. Ne glede, kaj delam zraven, sem še vedno pisateljica. To je moja
slast in strast. Sploh se mi ni treba več spraševati. Ali se boriti sama s
sabo. To sem jaz.
Ne morem verjeti, da sem bila tako hitro konec s plastenjem vrta!
Grem zdaj dalje, čaka me nadaljevanje.
Ni se mi treba dokazovati. Ni mi treba pojasnjevati. Ni mi treba
ugajati. Ni mi treba iskati odobravanja. To sem jaz.
Na koncertu sem si pela tako na glas, seveda eno pesem, ki sem jo
poznala celo! Bil mi je taki užitek, ko sem se drla na vso grlo! Pa še glasu
nisem izgubila. Ni več časa za fino in zadržano, zdaj je čas, da uživam na
polno. V tistem trenutku mi je bil največji užitek, da se derem, ne glede na
vse druge. Bilo je zabavno bolj kot kaj! Res sem uživala! To je moj najljubši
spomin iz vsega koncerta!
Pa zakaj bi se sploh dokazovala? Da dobim potrdilo?! Da dobim
odobravanje, zdaj pa si dovolj dobra hčerka in sem lahko ponosen nate?! Kaj bo
potem?! Bom potem zaspala s sijočimi očmi in se potem zjutraj spet zbudila s
sijočimi očkami?! Bom potem našla mir?! Lahko potem umrem?! Lahko potem rečem,
zdaj pa sem končno hči, kot sta si me želela in sem opravila svojo nalogo
pridne hčere?! Bom potem našla notranje zadovoljstvo?! Bom potem zares umirjena
in pomirjena s sabo?!
Kaj pa, če je še kaj več?!
Včeraj sem brala Larsa Muhl, če res živim svoje najboljše življenje
in če dajem vse od sebe?! Pa dajem?! Oči so se mi orosile, ker živim nadvse
povprečno ali celo podpovprečno. Pa ne glede na druge, ampak na to, kaj vse
lahko dam. Res živim najboljše in najvišje življenje, najbolj pristno, kar
lahko?! Mislim, da vem, kaj je odgovor. Hm.
Kje je potem dokazovanje?! Nič ni vredno.
Vredno je, da sem jaz zadovoljna s sabo in da dajem največ, kar
lahko.
Včasih se tako zaprem, da se niti ne počutim vredno, da bi mi
pomagali angeli ali druga nebeška bijta. S tem se sama odrežem od čarobnosti.
Moje vile me imajo tako rade in jaz njih. Zakaj ne bi bila vredna te
povezanosti, če pa mi je naravno dana?! Ali pa povezanosti z angeli?! Želim si
to okrepiti. S tem, ko mislim, da sem tega nevredna, se odmikam od resnične
povezanosti s sabo in čarobnim svetom, ki me vedno vodi. To je samo naučen
program, ki ga lahko prepišem z novim. Vredna sem povezanosti s sabo in vsemi
nebeškimi bitji. Res nisem sama. Tu so zame in z mano. Čas je, da se imam
resnično rada in da dopustim to povezanost, saj je čisto naravna. Prav uživam v
njej. Potem pa je zares vse čarobno.
Zdaj pa grem naprej na vrteka, no, mojo njivico. Uživaj mi, moja
draga!
Danes je ljubezen do sebe – dopuščanje bitjem svetlobe, da so ob
meni in me vodijo. Rada jih imam, oni pa mene še neštetokrat bolj! Vredna sem
povezanosti!
Ljubek iskriv lahkoten bogat razkošen povezan iskren sijoč svetel
božanski blažen umirjen navihan veličasten fantastičen izjemen carski dan poln
obilja!
Vredna si dobrega življenja! Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar