Je rutina izgovor, da ne uresničujem svoje sanje? Pa saj ne delam nič kaj rutinskega. Veliko delam novega. Je tudi to izgovor?
Zakaj rabim izgovor(e)?
Sem pripravljena ali nisem?
Si želim ali ne?
Kdo me vodi – ljubezen ali strah?
Mislim – no, vem – čas je za akcijo.
Želim to dati kar naprej, brez da bi kaj naredila? Želim, da se ta
dragocena energija in zagon, ki jo intuicija nosi, kar izgubi? Razprši z
blebetanjem? Ali bom to energijo porabila za zagon?
Veš kaj, izjemna si!
Ne rabim in ne želim si napada, kako bi lahko in kaj bi lahko in
kako bi lahko ali celo morala drugače! Zdaj si želim samo malo nežnosti,
odprtosti, sprejemanja, da je vse dobro. In da bo vse dobro. In da sem jaz
dobro. In da sem jaz dobra. Pa saj sem! Saj je vse dobro! V srcu vem!
Gledala sem tako zanimiv film o ljubezni. Seveda, taki so moji
najljubši, s srečnim koncem pa sploh. Res je lepo ljubiti z vsem srcem.
Danes sem si posadila do konca v toplo gredo! Kako pa je to veliko
dela in hkrati je tako dobro! Kako veselje mi je, da sem posadila toliko
različne zelenjave na tako majhen košček grede. Zdaj pa čakam na čudež narave,
da pomnoži vsa semena. Na vrtu pa mi že klije in to mi v tako veselje, ko
vidim, kako zeleno bucka izpod rjave zemljine odeje. Pravo razkošje in čudež.
Opazila sem, da se veliko pritožujem. Kar to je slabo, pa to, pa še
to ni najboljše! Želim biti drugače. Želim živeti drugače. Želim opaziti
pozitivno. Želim uresničevati sanje in jih živeti. Saj jih že živim. Zdaj
izbiram pozitivno. Zdaj izbiram tudi soočenje s čustvi, še bolj pa izbiram, da
vidim dobro. Najprej pohvalim vse dobro.
Želela sem povedati – no, napisati – da sem sadila. Malo je
škropilo. Dež me je ustavil, ker nisem mogla kopati po mokri zemlji. Hvaležna
sem bila, da sem si skuhala kosilo. Želela sem nadaljevati, pa je deževalo
vedno močneje. Potem pa se je po čudežu umirilo. Nebo je razsvetlila svetloba
sonca in vis oblaki so povečali svojo prepustnost, samo da sem lahko
nadaljevala. Nasipala in nakopala zemljo, gnojilo, kompost. Navozila zemljo.
Poteptala. Nežno. Z občutkom. Razporedila semena, jih dala v zemljo, pokrila z
mešanico komposta in zemlje. Zalila z vodo. Semena sem blagoslovila, da rastejo
naprej. Pripravila sem si lončke s kompostom. Navozila sem si drva. Jih lepo
zložila. V sebi imam tako moč, vztrajnost, zagon, da me nič ne more ustaviti.
Zvečer sem bila prav utrujena od vseh postopkov s toplo gredo. Najbolj pa sem
bila zadovoljna! Vse sem posadila! Božansko! Še žagovino sem si pripravila za
hitro vzgojo v loncu. Fantastično.
Veselim se dežja, ker zaliva moj vrt in polni mojo deževnico.
Vse je povezano, v neko simfonijo. Nikoli si ne bi mislila, da je
sajenje tople grede lahko tako izpopolnjujoče. Fantastično. Zdaj pa že raste.
Narava je obilje. Iz tistih malih pikic iz paketkov s semeni, bodo zrastli vsi
mogoči čudeži matere Zemlje. To je moja hrana. Z drugim vrtom pa še bom malo
počakala. Malo. Mogoče kakšen teden, da se zemlja malo ogreje. Se že veselim.
Pestrosti. Raznolikosti.
Kaj pa si želim posaditi v svojem življenju? Mir. Harmonijo.
Obilje. Ljubezen. Usklajenost. Igro. Počitek. Razvajanje. Potovanja. Dom.
Živahnost. Lepoto. Naravo.
Vse imam na dosegu roke. Zdaj. Bom to uresničila ali bom samo
sprevidela in je tu? Vidim. Vidim. Izbira je moja.
Ljubek srečen igriv lahkoten radosten živahen pester prostran
raznolik bogat razkošen sijoč srčkan hvaležen jasen edinstven iskren dan poln
obilja!
Življenje želi cveteti skozi tebe. Dopusti, da te zaliva. Dopusti,
da ljubezen v tebi raste in raste brez meja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar