IZBIRAM SREČO!!! (SI ŽE MISLIL!?!!!)

Najprej sem gledala izjemen film, potem pa tako, nja. Bla. Ehh. No, ja. No. Vseeno pa ne bi rada dopustila, da bi tudi moje razpoloženje padlo.

Imeli smo tako lepo druženje. Uživala sem. Zdaj pa mi prav prija samota.

Kaj sploh je samota?

Lahko sem sama in imam nemir in hrup v glavi, lahko pa imam mir in tišino. Kaj če bi imela vedno mir in tišino, ne glede ali sem sama ali v družbi?

Kaj sploh določa moje razpoloženje?

Prej sem uživala v sajenju drevesa. Me prav zanima, kako lepo bo pognala. Lepotica. Marelica. Tako zdravilno je bilo kopati po zemlji! Čutila sem njeno trdnost in prijetno hladnost.

Sprašujem se tudi, zakaj moj um pograbi vsako priložnost, tudi neznatno majhno, da me kritizira in vzbuja v meni občutke krivde, če pa naredim kaj dobrega, kar je večino časa, pa vse kar prezre? Zakaj se osredotoča samo na plevel? Pa saj sploh nisem naredila nič narobe!? Kaj šele, da bi komu sploh škodila! Definitivno pa škodim sebi s temi oblaki negativnih misli, ki se želijo kar lepiti name. Prav plavajo za mano. Je to vse del programiranja? Ne grem se več tega! Ne grem se več teh dram! Dovolj imam.

Želim se počutiti dobro in jaz imam moč odločanja, da se res počutim dobro.

Si že mislil, da si me ujel na stare poti!!?!! Ne tokrat! Ne grem se več negativnosti! Vrni pošiljatelju! Ajde spokaj - negativnost - iz mojega življenja! Ne dovolim ti več sedeti na mojem kavču, ne dovolim ti več prestopiti praga moje hiše, ne dovolim ti, da si domišljaš, da si ti glavna - negativnost?! Ne danes in ne nikoli. Ne boš se več neopaženo priplazila v moj svet. Tu nisi več dobrodošla. Niti drame ne ali ostale neumnosti! Samo spokajte od kod ste prišli! Tako je! To je moj dom in moja pravila in tu vlada Ljubezen ali več! Za vse ostalo ni več prostora, zato ven!!! Gremo!!!

Naredila si bom udobno gnezdo v postelji in samo brala. Všeč pa mi je tudi, da sem si prižgala svečko na nočni omarici, da opazujem plesanje plamena. To me tako pomirja. Čarobno je.

Lahko si tudi privoščim tuš. Lahko si oblečem svojo najljubšo pidžamo. Lahko kaj ustvarjam.

Pospravila sem si ves dom in občuti se fantastično. Tako prostorno je vse. Diha. Prav čuti se prijetna zračnost. Res mi je lepo in udobno.

Kaj cenim v svojem življenju?

Za kaj sem hvaležna?

Cenim, da sem to, kdo sem.

Cenim, da imam čudovit dom. (To sem želela napisati na prvo mesto. No, tega sem se prvo spomnila.)

Cenim, da se izražam skozi pisanje.

Cenim, da mi je toplo in da imam vsega dovolj.

Cenim, da imam čudovite ljudi okoli mene, ki me obkrožajo.

Cenim, da skupaj preživljamo čas.

Cenim, da sem danes zdravo jedla.

Cenim, da sem bila zunaj.

Cenim, da sem ženska.

Cenim, da živim v tem čarobnem času.

Cenim, da sem dovolj dobra.

Cenim, da dobro kuham.

Cenim, da sem si zvesta.

Cenim, da raziskujem.

Cenim, da sem si nabrala sveži čaj za regrat.

Cenim, da sem malo kopala po zemlji.

Cenim, da rože, ki sem jih posadila, že ženejo.

Cenim, da mi je udobno.

Cenim, da sem dobro spala.

Cenim, da me mačka Bliss zjutraj zbudi.

Cenim, da sem svobodna.

Cenim, da imam jasnost.

Cenim, da radostno rastem.

Cenim, da pišem in ustvarjam.

Cenim, da sem doma.

Cenim, da sem jedla dobro hrano.

Cenim, da diham svež zrak.

Cenim, da pijem čisto vodo.

Cenim, da diham.

Kaj pa ti ceniš? Za kaj si hvaležna?

Uživaj življenje!

Ljubek pristen jasen radoveden razkošen blažen sijajen izjemen vesel bogat šarmanten zapeljiv globok lahkoten srčkan sijoč svetel dan poln obilja!

Jaz izbiram, ali želim biti srečna ali ne. Jaz se odločam. Zdaj dopuščam toku Ljubezni, da se pretaka skozi mene. Pripravljena sem, da se še bolj odprem sreči in Ljubezni! Življenje je lepo! Čutim čarobnost in iskrenost, prav predanost Svetlobe Ljubezni. V mojem srcu je in v tvojem tudi. Bolj in bolj se prebujamo. Uživaj mi na polne!