Egipt… koralni grebeni… turkizno morje… neskončne peščene
plaže…
Točno! Kje so korale? Kje je še kaj več ribic, kot Nemoti?
Midva ja imava popolno potapljaško opremo zraven… Pa še plavutke sva šla
nabaviti… Ni da ni… Masko s celim obzorjem… in odličnim dihalnim sistemom… prav
za koralne grebene.
Bila sva kar na globoki vodi. Nekako se nisem mogla
potopiti. Bolj sem brcala, bolj me je voda gor držala… Mimo je priplavala kar
velika riba z rumenim repom in črno piko. Kazala sem jo sinu. Kar naenkrat me
je potisnil dol in plavala sem za njo. Kako je bilo to lepo. Skoraj bi se je
dotaknila. Spet sva isto ponovila. Počutila sem se kot morska deklica…
Nekje bova že našla te najine potapljaške točke. Pa ja nisva
brezveze vse zraven nosila! Zvečer sva se odpravila po zavlivu na sprehod. Zdaj
ne vem točno, kaj je zvečer. Ker pri nas je to okoli devetih, ko se začne
mračiti. Tam pa je bila konstantna vročila od jutra, noči, do ponovne noči. Nič
spremembe. No to pa o temi… tam je ob sedmih že postajalo mračno… Ob osmih pa
je že bila trda tema. Tako, da sva po naši definiciji časa, šla pozno popoldne,
pri njih pa zvečer…
Na koncu zaliva sva našla par ježkov z izjemno dolgimi
bodicami. Luškani so bili. Pa polno nekih različnih ribic. To bova raziskala.
Naslednji dan se odpraviva z maskami. Kar je bilo nekaj za
plavati čez celi zaliv. Vmes sem se morala smejati, ko je sin neke hece
vzganjal. Potem pa mi je seveda voda noter tekla. Pri očalih. Pa spila sem jo
malo. (Malo… no ja. Pa v nos mi je šla… Bljek!) Parkrat sem si morala celi
sistem s cevko ven sčistiti. Oziroma odmočiti, ko sva prišla do tja. Tam so
plavale velike ribe. Cela jata. Zanimivo je bilo plavati za njimi. Bile so
čisto pri dnu, ampak ne na globini. Rada imam živali. Rada jih opazujem. Ribe.
Ježke. To je pa bilo tudi to… Korale? Koralne ribice? Tu očitno ne.
Najina turistična predstavnica bi morala priti, pa je ni bilo. Vse bi
jo sprašala. Kako to, da ni koral? Prvi večer smo jo čakali kar tričetrt ure,
ker je imela neke nujne stvari. Tam sva spoznala zanimiv par, ki sta
bila ful fajn. Skozi smo se potem srečevali. Na večerji. Na plaži. Šli smo
skupaj po nakupih. Ona dva sta naju navdušila za nakup plavutk. Tako sva zdaj res
imela popolno opremo.
Že sem naju prijavila
na izlet z jahto na koralni greben. Kar za jutri. Pa ne moreva ven iz Egipta,
da ne bi šla na lov za koralami… in vsem življenjem tam…
Najboljše pa je še bilo, da nisva rabila najine mojstrske
opreme zraven. Vse dobiva tam. Sedela sva pred hotelom. Kar še ni bilo
avtobusa. Vsi so mimo peljali. Res pa je, da sva pozabila karte v sobi in sva
še morala nazaj po njih. Tako, da boljše, da je bil avtobus malo bolj pozen…
Avtobus! Zdaj pa gre zares!
Ljubek srčkan dan! Cmok! Cmok! Ljubezni na tone!
P.S.: Kaj pa selfi pod vodo!!! Ha!
Ni komentarjev:
Objavite komentar