Morski pes! Ja, vegetarijanec...

Prijazni vodič naju je takoj poiskal na seznamu! Samo da sva prav.

Nekaj sva se še pogovarjal o plavutkah ali bi raje svoje vzela ali ne. Turistična vodička nama je povedala, da bodo Slovenci na avtobusu. Usedla sva se pa čisto zraven njih. Takoj ko so naju slišali, smo se začeli pogovarjati. Pa ravno k njim sva se usedla! Takoj smo se ujeli in začeli hecati o potapljanju.

S tako navdušenostjo sem razlagala ateju, ker so bili cela družina, da imava celo opremo zraven! Egipt! Koralni grebeni! To gre skupaj. Še sestra nama je rekla, da je to bilo čisto pri hotelu. Oni so že tudi bili v Egiptu, ko so imeli korale v hotelu. Pa na Tajskem. Kar oči so se mi svetile, ko so razlagali.

Uuu, kaj še me vse čaka!

Že se je začel pozdrav simpatičnega vodiča! Zahvalil se nam je, da smo se prijavili. Opisal je na kratko izlet. Kaj na rajsko plažo tudi gremo? Midva sva se samo za snorkanje prijavila?! Super! Verjetno sva na pravem avtobusu, če naju je gor pobral… Spogledali smo se. Smo že klepetali z znanci, ker so imeli oni enak program kot midva. Zdaj pa razširjen!

Skupina Habibi ste! To pomeni Moja draga, moj zaklad! Zapomnite si to ime. In ime ladje. King. Tako se bomo našli kasneje na plaži. Malo smo še vadili ime skupine, da ne bi kdo slučajno pozabil. Zabavno…

Takoj smo bili v novem pristanišču. Izjemno lepa mošeja v zlatem.

Same ogromne jahte. Ogromno jat. In naša!

Sezuli smo si natikače in šli bosi na leseno palubo. Kako razkošje! Imeli smo kratek tečaj, kako si popraviti lase, da ne gre zrak noter v masko. (Kot na letalu stevard, samo dosti bolj smešno…) Ne poškodovati koral (ostre so), rib ali drugih živali… in predvsem ne poškodovati sebe.

Uživala sem v vetrcu v laseh, v turkiznem morju, sledi, ki je izginjala za nami… Bila sem čisto v trenutku in uživala vsako sekundo! Kapitan je vozil kar z nogo. Nekdo ga je vprašal, če ima avtopilota… Nee!

Dobili smo plavutke in maske. Malo smo pogledali ribe. Izvedela sem, da so moji Nemoti pri hotelu v resnici zebraste ribe, ki so ful radovedne. Zanimivo, da so bile vse grde ribe (take s pikeci), tudi strupene. Se pa baje zadržujejo čisto pri tleh, tako da ne bova izzivala…

Vmes smo se še hecali, da če bo morski pes, da imava s sinom plavutke, naši kompanjoni pa ne. Pa da je vodič rekel, da so morski psi, veliki, samo so vegetarijanci… (Taki so meni simpatični...

) So pa razlagali, da so plavali pri pomolu, mislim da na Tajskem in je bilo polno meduz. Pa so potem vprašali, če so nevarne. Pa so jim rekli domačini, da niso. So pa nevarni morski psi, ki plavajo tam pri pomolu. Tam je njihovo mesto za parjenje… So manjši, vseeno kar ugriznejo… Ampak tja se hodijo cartati januarja, oni pa so bili bolj pozno…

Približevali smo se otoku. Plitvinam. Usidrali smo se. Pripravljena sva! Samo skočiva še!

Med čakanjem na skok z ladje, je pod nami mrgolelo polno nekih rib in ribic! Komaj sem čakala! Najprej sin! Pljusk! Še jaz!

Plusk v poletje ljubezni!

P.S.: Življenje je lepo! Na jahti v kopalkah, s sončnimi očali, klobukom, v senčki, na mehki udobni sedežni, pa še lepše…