petek, 14. julij 2017

Poljubi čudenja...

Zdaj pa peščena rajska plaža! Še pol urce morskega vetrca v laseh. Zrla sem v daljavo proti peščenim otokom. V rahlo vzvalovano morje. Pljuskanje valov čisto nežno. To mi je v taki užitek za dušo! Samo srkam. Počasi.

Dočakal nas je večji leseni čoln za plitve vode, ker je tam bila čista plitvina... Neverjetno, da smo se vsi spravili v njega… Pristali smo na takem zelo dolgem lesenem pomolu. Kako je to bilo lepo. Les vse okoli pa nežno turkizna modrina morja…

Nekaj smo se hecali z znanci, kdaj moramo biti tam, da nas odpeljejo nazaj. Petnajst minut do? Ne petnajst minut čez… samo da bi zamu
dili. Toliko smo se hecali okoli tega časa, da sva potem res bila prehitro tam… dva pa sta zamudila, ko smo že štartali motorje proti jahti. Smo že vozili vzvratno.

Kaj tako lepega še nisem videla. Nisem še bila na tako lepi plaži… Dežniki iz palmovih vej… Božansko…

Takoj sva seveda letela v vodo. Plitva. Še vedno plitva. Še vedno samo do kolen, pa sva že zelo daleč od obale. Vmes sva se seveda malo špricala in tunkala in si nagajala… Sin je izgubil očala v vodi. Iskala sva jih, pa jih nisva našla. Dobro, da si je en dan prej kupil nova. Kot bi vedel… Tu je tako vroče, da brez klobuka in sončnih očal bolje da ne greš nikamor. Niti v vodo ne… Zaradi sončarice… preventivno…

Prišla sva tako do preloma, kjer se začne globina. To je nekje do pasu voda… Vse sva raziskala. Še pod pomolom. Kako to svetovno izgleda… Razen nizkih skal za plažo. Ker nas je vodič opozoril, da ne plezati, ker lahko za kako kačo primeš… Saj ne! To je že bila naša domišljija…

Kaj pa to, ko je bila restavracija dobesedno v vodi? Dobesedno stolčki v vodi. Mizice!?! To pa je kavarna po mojem okusu! Noge si si namakal v morju!?! Čudovito. To pa je tako bilo narejeno samo zame…

Potem pa počasi nazaj. Polna novih vtisov lepote in čudenja. Še kavica na ladji. Mesto, ki se nam je počasi bližalo. Smešne prigode, ko je fotograf delal labode in princese iz brisač s pomočniki… Slikanje na špicu jahte. Klepet s sonarodnjaki o safariju… Pa da škoda, da nismo v istem hotelu. Belo zlata mošeja, ki se je večala, bolj ko smo se ji približevali…

Na avtobusu smo še opazovali nevidene dele mesta. Večinoma same trgovinice. Veliki nakupovalni center. Tudi restavracija s hitro prehrano… Polno hotelov, tudi nedokončanih. Vmes pa palme.

Nepozabno doživetje. To je zame Egipt. Peščene plaže. Toplo turkizno morje. Koralni grebeni. Še veliko veliko stvari za raziskovanje…

Zdaj pa nazaj k najinim hotelskim Nemotom!


Naj bo dan poln poljubov čudenja!



P.S.: Vedno mi bo ostalo v srcu… Vedno bo zame tam… Bon Jovi - I'll Be There For You  (https://www.youtube.com/watch?v=mh8MIp2FOhc)

Ni komentarjev:

Objavite komentar