ponedeljek, 8. maj 2017

Okus lepote...

Včasih prav paše, da sem lahko z razlogom dolgo v postelji. Ne več v spalni majčki in boksarcah. V mojih najljubših pajkicah in beli bombažni majčki. Toliko o moji samohvali, da obožujem modo in imam občutek za lepo. Saj imam. Samo včasih je dan udobja… Skuštranih las. Poslušanja radia. Lenarjenja. Branja moje najljubše revije.

Vedno pa me razveseli branje poezije. Strastnih romantični pesmi. Razkrivanja večnosti in norosti ljubezni. Vedno sem verjela v pravo ljubezen, ki me vso posrka. Ne želim biti odvisna. Ne želim biti neodvisna. Želim živeti prepletanje ljubezenskih verzov dveh avtorjev. Polno. Pustolovsko. Strastno. Globoko. Z vsem srcem. Iskreno. Pristno. Prijateljsko. Nagajivo radostno. S sijem v očeh.
Vedno si prvi prinesel mi sonce
in jutro z okusom poljuba,
kaplja je topla drsela med nama
in zvesta bila je obljuba.
          Feri Lainšček

Kaj ni zanimivo, kako lepo živimo? Kako lepa prikupna življenja imamo. Kaj ni lepo. Zjutraj vstanem. Se pretegnem. Se lepo oblečem! Imam toliko lepih stvari v omari, ki me razveselijo. Zbudim sina. Prezračim stanovanje. Izberem svojo najljubšo rdečo skodelico. Si skuham kavo. Uživam v njej. Zunaj se razprostre božanski dan. Poln lepih trenutkov. Čudovite pisane rože na mizi. Kavica s prijateljico. Turška. Klepet in smeh. Nagajiva sporočila z ljubim. Pisanje dnevnika. Oblaki, ki gred počasi mimo. Beli. Puhasti. Mafin s skuto. Pričakovanje popoldneva z mojimi ljubimi.


Globoko iskreno sem ljubljena in ljubim. Ustvarjam. Živim. Se zavijem v toplo odejo. Obožujem svoje življenje. Vse te navadne dneve. Ta dan je najlepši do zdaj! (Do jutri!) Najlepše še je pred mano! Kaj ne bi bilo žalostno, da živim odlično življenje in ne bi niti opazila!?!

Ljubek pristen lep dan! In življenje! Cmok! Cmok!


Ni komentarjev:

Objavite komentar