ODPIRANJE SRCA

Kako zanimiva izkušnja! Z osebo sva potovali po isti deželi in ona mi je opisovala vse – ampak vse negativno. Jaz sem ji pripovedovala o lepi reki, kako se skozi vije ob cesti in se svetlika skozi svoje turkizno modrikasto zelene tone. Prava zapeljivka je obdana z gozdovi. Vse je zlitje čudovite narave. Ritem se upočasni. Ljudje so bolj lagodni in sproščeni. Navadiš se na čas, da teče bolj umirjeno in pristno. Iskrena prijaznost mi je odpirala srce. Sploh pa njihova narava in povezanost z energijo zdravljenja. To je bila moja pustolovščina. Nekako nisva prišli skupaj. jaz nisem videla njene slike, ona pa ni zmogla sprejeti lepote, ki ji jo je dajala ta dežela – saj sva bili v isti.

Kaj ni vedno tako?

Lahko sprejmeš darove, ki jih ima dan zate – vso Vesolje – vsak dan – ali pa prekrižam roke in trmasto vztrajam: »Ne! Nočem tega! Hočem to igračko in to zdaj takoj!«

Kaj ni čas, da se prepustim reki čarobnosti in neham biti majhen otrok, ki cepeta na mestu, jokca in izsiljuje nekaj, kar me ne bo razveselilo niti za pet minut?!

Kaj sploh pomeni, da sem odgovorna zase?

Jaz usmerjam svoje misli, besede in dejanja. Karkoli drugi delajo, pa ne more biti moja odgovornost ali krivda, ker je to njihova pot k razsvetljenju ali prebujenju. Ob – seveda – njim pravem času. Njihova dejanja, besede ali misli ne povedo nič o meni – ampak vse o njih samih.

Zgodilo se je za moj rojstni dan, da sem vso dopoldne kuhala za družino in potem jih še kar ni bilo. Čakam. Še kar nič. Nihče ni poklical. Nič. Tišina. V tistem trenutku sem bila tako jezna, da sem odšla po svoje. Na izlet! Imela sem se lepo in čutila sem radost pomešano s trpkostjo, priokusom, da nisem niti toliko pomembna, da me pokličejo ali vsaj pošljejo sporočilo, da bodo pozni ali da jih ne bo. Zavleklo se je zaradi dela, ampak lahko bi rekli. Dobila pa sem izjemno darilo! Nič več ni tako pomembno, da bi kam MORALA iti – lahko zamudim karkoli – pa ne rabim niti opravičila! Za darilo sem dobila svobodo! Če želim, lahko grem (ali se udeležim dogodka), če pa ne – pa ne! Torej je rojstni dan vseeno uspel. Na nek način. Zdaj pa lahko vsako leto praznujem po svoje. Pa kaj bi čakala na drugo leto, vsak dan lahko živim po svoje! Lekcija osvojena!

Življenje je čarobnost.

Vse je radostna rast k izluščanju tega, kar je res dragoceno. Odnosi so dragoceni. Mi smo dragoceni.

Iskrenost je dragocena.

»Kdo pa, če ne mi?

Kdaj pa, če ne zdaj?«

Jezus

To sem prebrala v knjigi Larsa Muhl-a. Kako pa me knjige bogatijo! To pa je čista pustolovščina! Odpiranje novih prostranstev zavesti ali pa ozaveščanje prostranstev, ki jih mi vsi poznamo od nekdaj. Spominjanje čarobnosti in Ljubezni, ki je že zdaj prisotna v nas vseh.

Uživaj!

Ljubek pristen lahkoten vesel nasmejan zabaven žareč slasten jasen sončen vesel dan!

Zabavaj se! Življenje ni tako resno, kot se zdi!