ODGOVORNA!!!

Hej, kako si kaj danes?

Kako je to mogoče, da mi gozd da – podari – toliko miru. Kar naenkrat sem spet pristna in vesela. Polna življenja. Šarmantno lepo je, da imam svobodno voljo. In imam jo. Jaz odločam, kako dolgo bom jezna na kogarkoli. Vse odpustim, samo pozabim pa ne. To ne pomeni, da je bilo prav, kar je bilo storjeno. Niti ne pomeni, da smo naprej še najboljši prijatelji. Ne. Ali kot da se nič ni zgodilo. Kot je rekla Oprah, ko ti nekdo pokaže, kdo je – poslušaj ali vidi. Tako ne rabiš ponovitev ali pa še drugič. Če že prvič prisluhneš, ko ti nekdo pokaže, kdo je in to upoštevaš, si prihraniš veliko časa. In mučenja same sebe si prihranim, saj si ne očitam, kako, da že prvič nisem tega videla. Zato sem bolj pozorna.

Je pa tu še družina. Lahko odpuščam, lahko pomagam po svojih najboljših močeh, vseeno pa je zdaj čas, ko več noben izgovor ne pomaga. Je samo prazen izgovor, ki mu ga več ne iščem opravičila – ne glede, kaj je. Ni več izgovorov za grdo obnašanje.

Povezanost z naravo mi je najbolj dragocena, saj me vrača nazaj k sebi. Spet se moje srce celi in hitro se zdravi čustvenih bolečin. Sploh voda me pomirja in me neguje. Kar topi vse stare razmere in zamere, tudi jezo in jih počasi čisti s tokom.

Čeprav jeza ni slabo čustvo ali celo negativno. Ni niti med najbolj pozitivnimi. Ampak kot nas Kassandra – Suzan Ashley spodbujajo, da naj upravičeno jezo izražamo: »Dovolj! Zdaj pa je dovolj!«

Ali pa, kot bi sama rekla s svojimi besedami: »Zdaj pa je dovolj tega sranja! Ne bom več tega prenašala! Dovolj imam! Zdaj v tem trenutku zahtevam rešitev! Naj se to razreši zdaj! Dovolj!«

Ni mi več za procesirati tujega sranja. Malo sem se naveličala vseh teh dram. Želim si mir in svobodo.

Če mi nekdo pokaže, koliko mu zares pomenim in z mano ravna kot z drekom – mu najprej to vrnem nazaj z besedami, kot nas jih je učila Kassandra – Suzan Ashley: »Vračam pošiljatelju!«

Potem pa pustim, da ta odnos počasi ali hitro zbledi.

Sama sem »kriva«, no bolj odgovorna, ker sem dajala res prevelik pomen mnenju drugih. Neznansko sem hvaležna za to, ker zdaj vem, da moram toliko in še večjo pozornost dajati svojemu mnenju ali svojemu srcu, ki me vedno vodi prav. Vsak trenutek iz preteklosti me je pripeljal do tega zdaj – da še bolj jasno vidim in čutim stvari. Vse. Sebe.

Ni pomembno, če si moja sorodnica, ne dovolim več, da se z mano ravna kot z drekom.

Zdaj pa vdih, izdih. »Spuščam. Izpuščam. Osvobajam. Hvala za vso ljubezen, ki sem jo prejela. Zdaj pa odidi. Svobodna sem,« kot so nas učili Kassandra – Suzan Ashley.

Tako je.

Svobodna sem. Vsi smo svobodni.

Ljubek pristen svoboden srčkan sijoč dan!

Živi svoje življenje po svoje – samo to je zares življenje!