DARILO VESOLJA!!!

Nekaj me je klicalo v bližnjo vrtnarijo, ki mi je bila ob poti. Šla sem. Našla sem zelišče, ki ga zelo rada uporabljam za čaj. Poživlja mi telo in me zdravi. Potem pa sem se kar izgubila med njihovim zunanjim vrtom – nasadom, med rožami, grmovjem in vrtnicami.

Tam so bile tako ljubke jablane v štirikotnih posodah. Bila je ena čisto posebna, ki je edina imela šest jabolk na vejah. Kako dragoceno lekcijo mi je dala! Rasti in uspevaj, kjer si posajen. Ne čakaj na raj ali na svoj sanjski rajski vrt!

Ne! Točno tukaj, ko si zdaj – je tvoj (moj) sanjski paradiž. To je tvoj (moj) raj. Nič več ni čakanja in odlašanja.

Te zelene sočne ljubke japkice so mi dale tako močno vodilo, da je čas, da obrodim svoje plodove, da dam sebe po svojih največjih zmožnostih – ne glede ali so to majhne japkice ali velika jabolka. To je čar tega obdobja in če lahko dam samo eno majhno japkico, je to dovolj! Tega pa me je naučila naslednja jablana nedaleč stran.

Bila sem tako ganjena od teh lekcij, da me je resnica vso prevzela. Dobila sem rosne oči in samo uživala sem v tem čarobnem trenutku.

Daj, kar imaš dati.

To je tvoje življenje. Ne čakaj na popolne okoliščine, ali pravi čas! Zdaj so popolne okoliščine! Zdaj je pravi čas! Daj, kar imaš podariti.

Ni finte (fore) v zadrževanju in čakanju na popolnost samo, ampak je »keč« v dajanju vsega, kar imaš – zdaj! To so tvoje – no bolj moje (zame) – ustvarjalne ideje, ki prav žuborijo v meni pod površjem in čakajo, da jih uresničim. To je ljubezen v meni, ki čaka, da se izrazi – na polno.

Zdaj pa lahko povem bolj po slovensko! Smisel je, da dajem iz sebe vse svoje pristne darove po svojih najboljših zmožnostih – zdaj! zato, kar se mi zdaj zdi v prihodnosti popolnost, je samo vmesna stopnica, ker takrat v prihodnosti, ko bom že tam – bom imela toliko več izkušenj in si bom še naprej želela radostno rasti. Popolnosti ni! Vse je nenehna radostna rast!

Na sprehodu popoldan pa sem doživela še en rajski trenutek, kot bi mi želelo Vesolje, Bog, Ljubezen… vse samo potrditi. Sedela sem na padlem deblu preko potoka in se kopala v sončnih žarkih, ki so se razprostirali skozi zeleno listje kot zlatkast tunel čarobnosti. Čisto sem se prepustila in samo uživala. Voda je žuborela ob skakljanju čez kamenje, sonce me je grelo in poljubljalo obraz, vetrc je ljubkoval vso moje bitje in kamni so mi dajali oporo mojim nogam. Vse je bila popolna harmonija. Zlitje rajskega v čarobnost trenutka. Postal pa je čaroben samo zato, ker sem se ustavila in mu dopustila, da se me dotakne. Čutila sem ga. Zdaj pa je za vedno zaklad v mojem srcu.

Vse je čarobnost, če se le ustavim in opazujem to čarobnost.

Življenje je lepo. Zdaj. nič več ni potrebno, kot polno občutiti ta čaroben trenutek.

Ljubek pristen vesel igriv lahkoten srčkan jasen živahen nagajiv kreativen blažen iskren sočen dan!

Sledi svojemu srcu, prav te vodi.