LJUBI SO POMEMBNI!

Kako zanimivo se vse dogaja. Vse je z namenom, da mi izboljša življenje. Tudi to, da se črno olje ali barva razlila po kleti?! Malo sem skeptična glede tega, ampak nas pa je združilo in učim se odpuščanja. Vsi smo se lotili naloge prestavljanja stvari in eliminiranja črnine po tleh. Zdaj je že prav zabavno, ko poliramo tla. Zdaj se že hecamo. Vse stvari so se rešile. Najbolj pomembno pa je, da smo stopili skupaj in to zmogli z zagonom in na miren način.

Kaj so moje lekcije v tem razlitju?

Skupaj smo bolj močni.

Skupaj je zabavno.

Vse so samo stvari, ljudje so pomembni.

Ljudje so najpomembnejši.

Ljudje so neprecenljivi.

Čas je za odpuščanje.

Vedno je čas za sočutje.

Ali kot sem prebrala v knjigi Larsa Muhla, da je vse projekcija na druge. (To si jaz tako razlagam, da če jaz nekoga nekaj obtožujem, je to v resnici v meni. Samo, da se sama ne želim soočiti s tem pri sebi in tako raje kažem na druge. En prst kaže na druge, drugi trije pa nazaj name.)

Zgodilo se mi je, da sem obtoževala bes in jezo nekoga, ki je bil že na meji nasilnosti v javni situaciji in sem to obtoževala. Kje jaz to delam? Kje imam neskončno jezo in je ne znam izraziti na zdrav način?

Zdaj sem v obdobju selitve, prenove stanovanja in nimam niti malo časa, ki bi si ga posvetila. Vse je posvečeno vsakdanjemu napredku, ki je kot veriga povezan s sedanjim delom. Tako prav zamerim, da nimam nič časa, da si ga lahko vzamem zase. Bila sem razvajena prej in sem skoraj ves dan pisala, šla na sprehod in se posvetila vsemu, kar sem si želela. Je to moja jeza, da nimam časa zase in me je tako zato tako zmotila pri drugem?

Zdaj jo spuščam iz svojega telesa, da se ugnezdi kje drugje. Predajam jo materi Zemlji, da jo razkroji in da jo preobrazi za rast. Želim občutiti mir.

Jaz občutim mir.

Zdaj bom preboksala blazino, da se znebim jeze, da imam tako natrpan urnik. Bom takoj poročala, kako je.

Počutim se lažje in svet je kar v lepših barvah! Božansko!

Juhu! Zdaj pa je čas, da se spet vrnem na moj večerni ritual branja! Za to pa imam vsak dan čas, ne glede kako dolg je in kako pozno pridem domov!

Še malo pa se selim! Kako se veselim!

Kaj se tebi daj dogaja, moja draga?

Uživaj mi ta dan v vseh njegovih sočnostih in lepotah! Vse je zate! (Tudi, če še ne izgleda tako!)

Bodi pristna in sočna! Sledi svojemu srcu!