DRZNOST RESNICE!

Življenje je lepo!

Danes sije tako močno sonce! Prav čudovito je! Včeraj pa je deževalo. Vmes, ko je nehalo, sem hitro šla na sprehod v gozd. Po listju je rahlo šumelo vedno bolj močno padanje kapelj, ampak drevesa so me zaščitila. Skoraj čisto suha sem prišla domov. Pogovarjal sem se z drevesi, kar me vedno spravi v harmonijo. Hvaležna sem, da me gozd posluša.

Kako je dragoceno, da imamo take zaveznike, naše prijatelje, ki se postavijo kot ščit pred vsem, kar nas želi spraviti iz našega miru. Jaz sem hvaležna za ščit meditativne skupine, ki jo imamo in s katero smo se res povezali. Čutim, da živimo vsak po svoje, vseeno pa tkemo Ljubezen v vse kar delamo – skupaj. To mi je res pomagalo, da je moja pot bolj jasna in čista. Hvaležna sem, da jih poznam. Skupina pa je od Suzan Ashley. Res sem hvaležna, da jo imamo.

Naš ščit vedno pa je Bog – čista Ljubezen. Greje nas kot toplo sonce in nas hladi kot krošnje dreves. Vedno smo v zavetju topline in ljubezni, samo pomembno je, da imamo odprto srce.

Kaj lahko danes delam z ljubeznijo in sem tako uresničitev Boga, kot bi rekla Florence Scovel Shinn?! Bom še enkrat vso njeno misel napisala, da se spomnim.

»Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju.«

To pa je revolucionarna resnica! Skozi nas silijo, da moramo nekaj delati ali kje sodelovati, da smo potem lahko normalni – že od malega, da smo pozabili to resnico, da je ljubezen – res je Ljubezen – uresničenje Boga. Hranili so nas s pomijami, namesto z resnico. To niti ni bila hrana, bolj zastrupljanje.

Danes pa si želim biti tako odgovorna, da več ne pozabim. Nikoli. Ljubezen je uresničenje Boga!

Vse delam z ljubeznijo.

Zdaj sedim v senci čudovite slive in vetrc piha, da se igra sonca odraža v plesu listja in vej na zemlji. Še trava nežno pleše ples veselja.

Kaj zares lahko danes delam z ljubeznijo?

Poslikala sem si obleko z metulji. Zdaj pa je tako lepo pisana in barvna. Še kaj bi jo malo pobarvala, da bi bilo bolj pisano. Kar ne želim nehati! Tako me privlači slikanje in barve! Že včeraj sem začela, danes pa me mika, da bi še jo malo dopolnila. Zdaj je že skoraj suha. Ponosna sem, da sem zbrala tako lepo unikatno zbirko oblačil, ki so mi v veselje. Zdaj pa še jih samo nosim!

Čaka me potovanje, ki se ga zelo veselim. To pa je potovanje in pustolovščina srca! Nočem več živeti tako, da bi ugajala, bila odobravana ali da bi si pri kom pridobivala točke (če me kdo nima rad, lahko zberem nešteto točk, pa še bo vedno vihal nos – to ni ljubezen, to je prosjačenje za miloščino, ki si ga ne želim – ne od sebe – ne od drugih). To ni življenje, to je mučenje in strahopetništvo. Ni več časa za to! Moja duša se želi izraziti na polne. Zdaj je čas za drznost! Najprej je to seveda mučenje sebe. Kar vidim, kako vzdihnem: »Pa ne že spet!?!«

Potem pa je mučenje drugih, ker nisem čisto zares tam prisotna. Nisem. Enako je, kot da ne bi bila tam. Telo funkcionira, nekaj govorim, ampak moje celo bitje je drugje. Pa še zamerim, da me vlačijo nekam, kjer ne želim biti. Pa sem res tako nemočna?! Nisem. Jaz sem pristala na to igro, zdaj pa se je več ne rabim iti. Ne želim se je iti! Igre je konec! Tako je! Resnica osvobaja! Od nikogar žrtev nisem. Močna sem.

Bom zdaj še dopuščala, da me vlečejo nizke frekvence in igračkanje, če pa lahko imam pristno srečno zadovoljujoče izpopolnjujoče življenje polno veselja?! Bi se še res šla prazne igrice?! Ne bi. Ne hvala!

Zdaj pa je res dovolj! Izbira je čisto moja!

Niti mi ni več za igrice z naslovi: manjvrednost, nevrednost, ničvrednost, krivda, zamere, ljubosumje, zavist… To ni več moj svet in ne grem se več tega. Zdaj sem bolj kot mačka. Živim po svoje! Samosvoja mačka!

Zdaj pa mi je življenje všeč. Ljubim svoje življenje. Zdaj pa ima življenje šarm, dušo in poetičnost.

Moje življenje ima šarm, dušo in poetičnost!!! Ravno tako, kot mi je všeč! Božansko lepo življenje imam! Ljubim ga!

Zaupaj življenju. Sledi svojemu srcu! to je prava pustolovščina! Čas je za drznost! Izražaj svojo resnico duše. To je resnično življenje! To komaj pomeni živeti! Ne pozabi pa uživati, kajti takrat se zares počutimo živi, kot bi rekla Alenka Rebula.

Ljubek pristen lahkoten vesel radosten prikupen sočen strasten sladek sijoč dan poln smeha!

Zabavaj se! Življenje je čudovito, ker je tvoje! Prav očarljivo je! Zdaj!