DOVOLJ SKRIVNOSTI!!!

Brala sem knjigo Petre Škarja in bilo je zelo zanimivo pisanje o Caminu. Z njenim spoznavanjem sebe in njenih spolnih zlorab, kar je povedala čisto iskreno, sem se čisto našla.

Vsi ti občutki krivde, sramu, gnusa in manjvrednosti, kar tako – so močno prisotni tudi v meni. Srečna sem za njo, da se je osvobodila in se še osvobaja. Tudi jaz sprejemam, da je to del moje preteklosti. Ne želim več tega držati kot skrivnost, ki ni bila niti moja grdobija. Ne bom več čuvala tega gnusa, da se bo drugi dobro počutil in da bo normalno živel naprej. to ni moja krivda in ni moja gnusoba.

Zdaj bom povedala, kaj se je zgodilo. Stara sem bila deset let in starša sta hodila na plesne lekcije z drugimi strici in tetami, kjer so se imeli zelo fajn. Na vasi je bilo normalno, da sem jaz pazila na mlajšo sestro. Nekaj je pozvonilo in sem šla odkleniti. Bil je sosed in smrdel je po pivu. Še zdaj ne prenašam tega vonja. Dal me je v naročje in mi je rekel, da naj mu dam lupčeka in dala sem mu ga na lička. Zaupala sem mu, ker so si starši hodili na kavo drug k drugemu, všeč pa mi nikoli ni bil. Bil je upokojenec, ki je iz Nemčije hodil na daljši dopust v Slovenijo. Potem mi je rekel, pa ne tako in me je poljubil z jezikom. Kar mi ni bilo niti malo všeč. pogledal mi še je v hlačke. Potem pa je šel. Zdaj si mislim, da je prav čakal, saj je vedel, kdaj imata ati in mami plesne. Prišel je res pozno, kar ni ura za obiske. S sestro sva že spali, pa ona niti ni zvonca slišala in je kar spala naprej. kako nagnusno. Zdaj vse ta gnus vračam k njemu. Od takrat naprej sem zavračala svoje telo. Želela sem, da bi ugajala, da bi me drugi imeli vsaj malo radi, da bi potem lahko jaz sprejela svoje telo, ki ga niti malo nisem čutila. Počutila sem se, da mi je bilo vdrto v zasebnost, intimo in da je zdaj moje telo na razpolago. Ravno takrat so mi začele rasti prsi in pojavile so se mi sramne dlake, menstruacija. Vse je bilo tako zmedeno in novo zame, potem pa še to na vrh. Dolgo let nisem upala povedati, kaj se je zgodilo. Potem pa sem povedala mami, ko mi je rekla, zakaj sem tako nesramna vedno do tega soseda. Šli smo ravno k babici na praznovanje – poleti. Potem je še povedala atiju in ta je šel takoj k sosedu in mu je rekel, da če se še me enkrat dotakne, ga bo ubil.

Tako me je moj miren blag ati zaščitil in je šel preko sebe. To me je zaščitilo, da se to ni več nikoli ponovilo. Pri sebi pa sem sklenila, da nikomur več ne odpiram, ko sva s sestro sami doma. Že zaradi nje ne. Ampak je toliko tega, ki pusti posledice, ki se jih sploh ne zavedaš zares. Res pa je pomembno o tem govoriti, da se to več ne skriva pod preprogo, ker se nabere tako na debelo prahu, da niti predpražnik več ne skriva smetja. V sebi sem se počutila zgubo, pa da moram na vsako ceno ugajati, ker sem zdaj oskrunjena in me tako nihče ne bo več maral tako kot sem. zato sem se trudila na polne in bila vedno pridna punčka – še zdaj v svoja štirideseta. V sebi sem bila vedno razdvojena med svojim klicem uresničevanje usode zame in harmoniziranjem s pričakovanjem drugih. kar je drugim normalno, da živijo po svoje, je meni pravi notranji boj. Nikogar nočem razočarati, medtem ko s tem najbolj razočaram sebe. Skozi me je ovijala neka nepojasnjena žalost. Kot da sem srečna, ampak nisem čisto zares srečna, kot da še je vedno neka zadimljena tančica čez, ki me še ne izpusti čisto. Kot da že poganjam popke, pa potem pride zmrzal in vse uniči. Pa spet od znova. Vedno ista igra.

Ni me treba pomilovati zaradi tega. to sem tudi jaz, ni pa to vse, kdo sem. Imam neke vzorce vpisane v svoje telo, ki pa se bodo počasi, a vztrajno redčili in moje telo se spet lahko napolni s celicami svetlobe in luči – čiste ljubezni, za kar je bilo rojeno.

Zdaj pa mi je odleglo, ko sem ti lahko zaupala.

Čas je, da se v naši družini prekinejo vzorci zlorab, samo zato so prišli na plano pri meni, da se vsa predniška linija pozdravi, se osvobodi in spet občuti veselje.

Svojo babico sem imela tako rada, pa ji nisem mogla povedati za zlorabo, ker sem se bala, da me potem ne bo imela več najraje na svetu. Ona me je sprejemala tako kot sem. Še zdaj mi je hudo, da ji nisem povedala in bi tako osvobodila obe. Vem, da je vedela. Ob svoji babici sem bila pristna in ljubljena čisto taka kot sem. ona me je pa res imela rada za to, kdo sem. Kako dragocena mi je bila. Ona mi je dala največjo dediščino, kar jo je sploh možno prejeti. Še zdaj mi pritečejo solze, ko se spomnim na to. Zdaj pa vem, da me ima rada in me je vedno imela – ne glede na vse. Še vedno sem njena najljubša vnukinja.

Rekla mi je, da sem ji kot hčerka. Vem. Ona pa je meni dajala toplino in ljubezen kot prava mama. Brezpogojno. Še vedno je z mano. Vem.

Tako. Dovolj je bilo skrivnosti. Dovolj. Ne bom več varovala skrivnosti drugih in tako držala svinjarijo, ki niti ni moja – v sebi. Dajem jo od kod je prišla. To ni moje. Počutim se čisto in svobodno. Spet bliže sebi.

Ljubek pristen vesel nagajiv lahkoten lep srčkan sijoč vesel pristen radosten živahen uspevajoč iskren dan poln najboljše možnega zate!

Ustvarjaj si čarobnost in jo zdaj živi! Ti si najboljše, kar se ti je zgodilo v življenju. Uživaj v tem, kdo si v resnici.